Efrem Sirski: Razlika med redakcijama

Rojen je bil [[kristjan|krščanskim]] staršem, nekateri pa menijo, da je bil njegov oče [[pogan]]ski [[duhovnik]]. Efrem je bil [[krst|krščen]] šele pri 18 letih. Na njegovo življenje in delo je imel velik vpliv tedanji nisibijski [[škof]] Jakob (303 – 338), ki se je udeležil tudi [[ekumenski koncil|nicejskega koncila]] (325), v mestu pa je osnoval tudi [[teologija|teološko šolo]], ki se je kasneje zaradi perzijskih preganjanj preselila v Edeso in po zaslugi Efrema zaslovela. Efrem je kot [[diakon]] v Edesi nadaljeval s [[pridiga]]njem in poučevanjem ter je postal gonilna sila te šole. Zadnjih deset let naj bi živel strogo, samotarsko, [[askeza|asketsko]] življenje. V tem času je napisal večino svojih del. V Edesi se je srečal z mnogimi heretičnimi tokovi tedanjega časa ([[manihejsvtomanihejstvo|manihejci]], [[arianizem|arijanci]], [[markion]]iti in bardesanovci) in se odločno boril proti njim tudi s pomočjo poezije, ki jo je pisal v [[Sirija|sirskem]] jeziku (grško ni znal). Umrl je v Edesi, pokopan naj bi bil na pokopališču »tujcev«.