Socialna moč: Razlika med redakcijama

'''Socialna moč''' je sposobnost [[socialno vplivanje|vplivanja]] ene osebe ali [[organizacija|organizacijske]] skupine na drugo, tako da storijo nekaj, česar sicer ne bi.{{cn}} Moč pomeni možnost [[nadzor|nadzora]] nad dogodki in ljudmi, medtem ko šibkost pomeni nizko stopnjo nadzora ter je lahko tudi imaginacija lastne moči <ref name="Ule">Ule, M.(2009).Socialna psihologija: Analitični pristop k življenju v družbi. Fakulteta za družbene vede.</ref>. Moč je funkcija nadzora nad viri. Bolj kot je vir pomemben in zanimiv, več moči ima oseba. Hkrati pa je moč odvisna tudi od [[razmerje (razločitev)|odnosa]], kajti socialna moč ne obstaja brez oseb, ki so se zmožne [[podrejanje|podrejati]] <ref name=Ule/>. Določena oseba ima lahko moč v eni situaciji oz. odnosu, v drugi pa ne. Večja kot je odvisnost A od B, večjo moč ima B v odnosu z A <ref name="Furnham">Furnham, A. (2005).The psychology of behaviour at work: The individual in the organization. Psychology Press.</ref>. Največja je tista socialna moč, ki je ni potrebno dokazovati in jo podrejeni priznavajo brez prisile. Pri socialni moči lahko razlikujemo med: ''nosilcem ali izvorom, sredstvom, ciljem, socialnimi odnosi'' in ''socialnim kontekstom''. Na socialno moč se navezujejo psihološke značilnosti kot je želja po moči, želja po dominaciji, [[samozavest]]. <ref name=Ule/> Zaznavanje moči pa se povezuje z učinkom, produktivnostjo, zadovoljstvom z supervizijo in [[zadovoljstvo zaposlenih|zadovoljstvom pri delu]].

Moč je tudi potencial za vplivanje na druge <ref name=Furnham/> . Moč se spremeni v vpliv, kadar posameznik ali skupina z uporabo moči uveljavi svoje [[interesi|interese]] in doseže [[cilj|cilje]] <ref name="Zupan">Zupan, N. (2005).Organizacijsko vedenje: zbirka testov za študij in gradiv za vaje. Ekonomska fakulteta.</ref> . Moč in vpliv sta pomembna v procesu organizacijskega [[odločanje|odločanja]], saj posamezniku omogočita, da uveljavi svoje mnenje, poglede in rešitve.

Izvor moči je lahko posameznik ali organizacijska struktura <ref name=Zupan/> . Individualna moč temelji na [[sposobnosti|sposobnostih]], [[osebnost|osebnosti]], [[ekspertnost|ekspertnosti]] in [[znanje|znanju]] <ref name=Furnham/>. Organizacijska moč pa temelji predvsem na odvisnosti. Večja kot je odvisnost A od B, večjo moč ima B nad A. Odvisnost je največkrat povezana z nadzorom nad sredstvi (informacijami, znanjem, denarjem, materialnimi dobrinami, …). Odvisnost se poveča s povečanjem pomembnosti (stvari, ki jih oseba nadzira morajo biti pomembne za organizacijo), redkosti (tisto, česar je veliko, je poceni in tisto, česar je malo, je drago) in nenadomestljivosti (vir moči ne sme biti zamenljiv z drugimi) sredstev. <ref name=Furnham/> <ref name=Zupan/>

*'''Legitimna moč izhaja''' iz formalnega [[položaj|položaja]] v [[hierarhija|hierarhiji]] in temelji na legitimni pravici nadzora, ki lahko izvira iz tradicionalnih, veljavnih in skupinsko sprejetih [[norma|norm]]. Legitimno moč podeljuje položaj. Posameznik z legitimno močjo poseduje tudi moč nagrade in moč prisile oz. kaznovanja.

** '''''Moč nagrade''''' izvira iz zmožnosti posameznika, da nagradi vedenje ali omogoči zadovoljitev določene [[potreba|potrebe]].

* '''Referenčna''' ali '''identifikacijska moč''' izhaja iz osebnostnih lastnosti in zmožnosti, ki jih ima posameznik. Zaradi teh lastnosti ga občudujemo in se z njim poistovetimo. Ta moč je v rokah podrejenih in temelji na njihovi [[identifikacija|identifikaciji]]. Podrejena oseba referenčni sama podeli moč.

Psihološke posledice moči je raziskoval [[Philip Zimbardo]]. Njegov najbolj znan eksperiment na o tej temi je Standfordski[[Stanfordski zaporniški eksperiment,|Stanfordski eksperiment]]ki je simulacija zaporniške situacije. Od tu izhaja tudi njegov znan rek: »moč kvari, absolutna moč kvari najbolj«. <ref name=Ule/>

David Kipnis <ref name=Ule/> pa je oblikoval model [[korupcija|korupcije]] v petih stopnjah. Na prvi stopnji dostop do sredstev moči poveča verjetnost, da bo moč uporabljena, saj naj bi posest moči spodbujala njeno uporabo. Na drugi stopnji nosilec zaradi pogoste rabe moči verjame, da nadzira dejanja podrejene osebe. Na tretji stopnji se spoštovanje do podrejenih zmanjšuje premosorazmerno z lastitvijo zaslug za dejanja podrejenih. Na četrti stopnji procesa se veča socialna distanca med nosilcem moči in podrejenim, zaradi zniževanja veljave podrejene osebe. Oseba na peti stopnji verjame, da je moč znak za višje vrednotenje sebe, zato dostopnost in uporaba moči navadno povečata samozaupanje močnih. Do procesa korupcije moči pride pri osebah, ki imajo moč dolgo časa, ob enem pa nimajo izdelanih etičnih sistemov samokorekcije. <ref name=Ule/>

Organizacija v večini primerov strukturirana na dva načina: horizontalno in vertikalno. Od organizacijske strukture pa je odvisno, kdo je na poziciji [[avtoriteta|avtoritete]], kako je razdeljeno delo in kako se zaposlenim pripisujejo naloge. Tako vertikalna kot horizontalna ureditev organizacije ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. <ref name=Myers> Myers, C. (2013). The definitions of horizontal and vertical organizations,[http://smallbusiness.chron.com/definitions-horizontal-vertical-organizations-23483.html], Demand Media.</ref>

Oddaljenost moči (power distance) je kot eno izmed štirih dimenzij [[stališče|stališč]] odkril Hofstede leta 1980. Opredelil jo je kot nivo, do katerega delavci z manj moči sprejemajo in pričakujejo neenako porazdelitev moči. Oddaljenost moči ne odraža dejanskih razlik v moči ali vplivu, ampak socialno distanco ter odnos med delavcem in vodjo. <ref name=Drenth> Drenth, P.J.D., Thierry, H. in de Wolff, C.J. (1998). Handbook of work and organizational psychology: Organizational Psychology, Psychology Press. </ref>

# podrejeni zaznavajo, da njihov vodja sprejema odločitve na [[avtokracija|avtokratski]] ali prepričevalni način;