Regularno praštevilo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 14 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q426491 |
m m/-p:l |
||
Vrstica 5:
: [[3 (število)|3]], [[5 (število)|5]], [[7 (število)|7]], [[11 (število)|11]], [[13 (število)|13]], [[17 (število)|17]], [[19 (število)|19]], [[23 (število)|23]], [[29 (število)|29]], [[31 (število)|31]], [[41 (število)|41]], [[43 (število)|43]], [[47 (število)|47]], [[53 (število)|53]], [[61 (število)|61]], ...
Domnevamo, da obstaja [[neskončnost|neskončno]] mnogo regularnih praštevil. Pričakujemo, da bo razmerje med praštevili in regularnimi praštevili v asimptotskem smislu [[naravna gostota|naravne gostote]] enako približno:
: <math>e^{-1/2} \approx 0,60653 \!\, . </math>
Tu je ''e'' [[e (matematična konstanta)|osnova naravnih logaritmov]]. Samuel Wagstaff je leta
Kummer je leta
Liho praštevilo, ki ni regularno, je '''iregularno praštevilo'''. '''Indeks iregularnosti''' pove koliko števcev Bernoullijevih števil deli ''p''. Že Kummer je ugotovil, da so le tri praštevila manjša od 100 iregularna, 37, 59 in 67. Indeks iregularnosti regularnih praštevil je enak [[0 (število)|0]].
Vrstica 21:
Nekatera izmed njih so [[praštevilski dvojček|praštevilski dvojčki]]: {101, 103}, {461, 463}, {617, 619}, {809, 811}, ...
Leta [[1915 v znanosti|1915]] je Jensen dokazal, da je iregularnih praštevil neskončno mnogo. Na videz večja [[množica]] regularnih praštevil je morda končna, navidezno manjša množica iregularnih števil pa je prav gotovo neskončna. Jensen je pravzaprav dokazal še močnejši rezultat, da obstaja neskončno mnogo iregularnih števil, ki so [[kongruenca|kongruentna]] 5 (mod 6).
[[Kategorija:Analitična teorija števil]]
| |||