Wikipedija

Koncentracijsko taborišče Auschwitz: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Addbot (pogovor | prispevki)
Boti
130.396 urejanj
m Bot: Migracija 64 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q7341
Žid-->Jud, kriminalec-->storilec kaznivega dejanja, HCN-->Cianovodikova kislina, razvez letnic
Vrstica 1:
[[Slika:Ausschwitz aerial view RAF.jpg|thumb|Zračni posnetek Auschwitza narejen med vojno]]
'''Koncentracijsko taborišče Auschwitz''' ([[poljščina{{jezik-pl|poljsko]] Oświęcim}}) je bilo [[Tretji rajh|nemško]] [[koncentracijsko taborišče]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].
 
Sestavljen je bil iz treh glavnih taborišč in 45–50 manjših. Ime izhaja iz nemškega imena za poljski kraj Oświęcim, ki se nahaja okoli 60 kilometrov zahodno od [[Krakov]]a. V začetku leta [[1940]] so Nacisti tukaj zgradili nekaj koncentracijskih taborišč in taborišče za iztrebljanje. Taborišča so bila glavni element v pripravah na [[holokavst]], ki je terjal 1,1–1,6 milijonov žrtev, od katerih je bilo več kot 90 % ŽidovJudov. Taborišča so bila locirana na tem predelu zaradi visokega odstotka ŽidovJudov med poljskimi prebivalci.
 
Samo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavna taborišča in mnoge podružnice:
Vrstica 9:
* Auschwitz III. – [[delovno taborišče]] (tudi imenovan [[Auschwitz-Monowitz]])
 
Tako kot vsa druga koncentracijska taborišča je bilo tudi to pod [[Heinrich Himmler|Himmlerjevimi]] [[Schutzstaffel|esesovci]]. Poveljnik taborišča je bil [[Rudolf Heß]], kasneje pa [[Arthur Liebehenschel]] in [[Richard Baer]]. Na povojnem zaslišanju in v svoji avtobiografiji je Höß podal podroben opis delovanja taborišča. Leta [[1947]] je bil obešen na vhodu v krematorij v Auschwitzu I. Glavne na oddelku za ženske so bile [[Johanna Landefeld]], [[Maria Mandel]] in na koncu [[Elizabeta Volkenrath]].
 
Okoli 700 taboriščnikov je skušalo pobegniti, od tega je bilo približno 300 uspešnih. Običajna kazen za poskus pobega je bila smrt zaradi lakote. Družine tistih, ki so uspešno pobegnili, so bile aretirane in mučene, nato pa so jih pustili vsem na očeh. Tako so poleg kaznovanja dosegli tudi zastraševanje.
Vrstica 15:
== Auschwitz I ==
[[Slika:Krematorij- vhod trupel v peči.JPG|thumb|left|120px|Krematorij - vhod trupel v peči]][[Slika:Auschwitz gate june2005.jpg|170px|right|thumb|Napis nad vhodom]][[Slika:Krematorij-izhod zažganih ostankov trupel.JPG|thumb|right|170px|Krematorij - izhod zažganih ostankov trupel]][[Slika:Pločevinke kjer je bil včasih Ciklon B.JPG|thumb|left|120px|Pločevinke, kjer je bil včasih Ciklon B]]
Ustanovljen je bil [[20. maj]]amaja [[1940]]. Prvi taboriščniki so bili poljski politični zaporniki (728) iz [[Tarnów]]-a in sicer [[14. junij]]ajunija. Prvotno je bilo taborišče namenjeno za internirane poljske [[intelektualec|intelektualce]] in člane uporniških gibanj, kasneje tudi za sovjetske vojne ujetnike. Zaprti so bili tudi nemški »običajni« kriminalcistorilci kaznivih dejanj in 48 nemških [[homoseksualec|homoseksualcev]]. Tudi [[ŽidjeJudje]] so bili poslani v taborišča, začenši s prvo »pošiljko« iz Tarnówa. Hitro je bilo v taborišču zaprtih med 13.000 in 16.000 zapornikov, leta [[1942]] pa je število naraslo na 20.000.
 
Vhod je bil (in je) zaznamovan s ciničnim napisom »Arbeit macht frei« (''Delo osvobaja'').
 
Esesovci so izbrali nekaj zapornikov, po navadi nemške kriminalcestorilece kaznivih dejanj, kot posebej privilegirane nadzornike drugih zapornikov. Imenovali so se ''kapo''. Različni razredi zapornikov so bili tretirani glede na posebne znake na oblekah. Z ŽidiJudi so na splošno ravnali najslabše. Vsi zaporniki so morali delati, nedelje pa so bile namenjene čiščenju, tuširanju in ni bilo nobenih delavskih obveznosti.
 
Težke delavne zahteve so skupaj z nezadostnim prehranjevanjem vodilavodile k visoki smrtnosti med zaporniki.
 
Blok 11 je bil »zapor v zaporu«, kjer so potekala kaznovanja za kršenje pravil. Nekateri zaporniki so morali preživeti več dni v celicah, ki so bil preozke, da bi lahko sedeli. Drugi so bili usmrčeni s streljanjem, obešanjem ali stradanjem.
 
Septembra [[1941]] so esesovci opravljali test s plinom ([[cianid]]om) v bloku 11 in s tem ubili 850 Poljakov in Rusov. Prvi poskus je bil opravljen [[3. september|3. septembra]] 1941 in je terjal življenja 600 sovjetskih vojnih zapornikov. Snov, ki je proizvedla smrtonosni plin cianid, je bila prodajana pod znamko [[Zyklon B]], to je bil kristalizirankristalizirana cianovodikova HCNkislina, prvotno namenjen uporabi kot [[insekticid]] za uničevanje parazitnega mrčesa (uši, bolhe ipd.) v zaprtih prostorih. Plinska celica je delovala med letoma 1941 in 1942, nato pa je bila spremenjena v [[zaklonišče]] v primeru zračnega napada.
 
Prva ženska je v taborišče prispela [[26. marec|26. marca]] 1942. Od aprila [[1943]] do maja [[1944]] je [[ginekolog]] prof. dr. [[Carl Clauberg]] na Judinjah opravljal poskuse [[sterilizacija|sterilizacije]], nada židovskih ženskah z namenombi razvitirazvil preprosto injekcijsko metodo, ki bi jo uporabljali na [[Slovani]]h. Dr. [[Josef Mengele]] pa je istočano eksperimentiral na [[dvojček|dvojčkih]]. Zapornike, ki si v taboriščni bolnišnici niso hitro opomogli, so ubili s smrtonosno injekcijo s [[fenol]]om.
 
Taborišče je imelo od poletja 1943 tudi [[bordel]]. Namenjen je bil nagrajevanju privilegiranih zapornikov. Nastopale so ženske, posebej izbrane za to, in nekatere prostovoljke ženskihizmed zaporniczaprtih žensk. VečinaVečino teh pa so nacisti tudi [[posilstvo|posilili]].
 
== Auschwitz II (Birkenau) ==
[[Slika:Birkenau.jpg|150px|right|thumb|Birkenau]]
To taborišče večina pozna preprosto pod imenom Auschwitz. Bilo je prizorišče trpljenja sto tisočev zapornikov in umorov več kot milijon ljudi, večinoma ŽidovJudov.
 
Taborišče stoji v Brzeinki ([[Birkenau]]), približno 3 [[kilometer|kilometre]] od Auschwitza I. Taborišče je bilo oblikovano po konceptu funkcionalizma. Gradnja se je začela leta 1941 kot del ''Končne rešitve''. Velikost je bila 2,5 km x 2 km, razdeljen pa je bil na več delov, ti pa so se delili na polja. Tako polja kot celotno taborišče so bila obdana z elektrificirano bodečo [[žica|žico]]. Nekateri taboriščniki so jo uporabljali za [[samomor]]. Naenkrat je bilo v taborišču do 100.000 zapornikov.
[[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|150px|right|thumb|Ko je zmanjkalo prostora v krematorijih, so trupla sežigali tudi zunaj]]
Glavni namen taborišča pa ni bilo izkoriščanje delovne sile, ampak [[iztrebljanje]]. Za ta namen je bilo taborišče opremljeno s štirimi [[krematorij]]i s plinskimi celicami. Vsaka plinska celica je bila narejena za 2500 ljudi naenkrat. Veliko iztrebljanje pa se je začelo 1942.
 
Večina ljudi je prispela v taborišče z [[vlak]]om, potovanja v lesenih tovornih [[vagon]]ih pa so bila grozna. Leta [[1944]] so železnico podaljšali v notranjost taborišča, pred tem pa so zaporniki morali pešačiti od postaje v Auschwitzu do taborišča. Občasno so cele vagone prispelih poslali naravnost v smrt, včasih pa so nacisti opravili selekcijo, pogosto pod vodstvom [[Josef Mengele|Josefa Mengeleja]]. Pri tej selekciji so določali, koga bodo ubili takoj in koga bodo najprej izkoristili kot delovno silo ali za eksperimente. Otroke so ločili od mater in jih skupaj s starimi ženskami, bolnimi in šibkimi poslali v plinske celice.
 
[[Slika:Vrata smrti-3.JPG|220px|left|thumb|Vrata smrti]]
Vrstica 45:
Tisti zaporniki, ki so preživeli selekcijo, so bili poslani v [[karantena|karantene]], kjer so preživeli nekaj časa in sčasoma začeli delati za obratovanje taborišča ali pa so bili poslani v kakšna bližnja delavska taborišča.
 
Del taborišča je bil rezerviran za ženske zapornice. V drugem delu, znanem kot Kanada (Kanada je takrat veljala za deželo neomejenih bogastev) so sortirali in shranjevali imetje prispelih zapornikov. PredmetiPredmete, kot so bančni izpiski, [[kovanec|kovanci]], [[nakit]], drage kovine in [[diamant]]e so iz »Kanade« poslali v [[Reichbank]] (državno [[banka|banko]]).
 
Tisti, ki so bili izbrani za usmrtitev že ob prihodu, so bili poslani v eno od štirih plinskih celic ali pa v krematorij. Oba krematorija (Krema II in Krema III) sta imela podzemno slačilnico in plinsko celico, ki je sprejela tisoče ljudi. Da bi se izognili splošni paniki, so žrtvam rekli, da jih peljejo na tuširanje; da bi to dejstvo podkrepili, so v celice celo namestili tuše, ki pa nikoli niso bili povezani z [[vodovod]]om. Žrtve so se morale sleči do golega, svoje imetje pa pustiti v slačilnici na mestu, ki naj si ga zapomnijo, da bodo stvari hitreje našli, ko pridejo ven. Ko so bile žrtve enkrat nepredušno zaprte v plinskih celicah, so vanje skozi luknje v stropu spustili strupeni Zyklon B. Po končanem pomoru so v celice poslali taboriščnike, imenovane [[Sonderkommando]]s, da so trupla prenesli v drugo sobo, kjer so jih zažgali.
 
[[7. oktober|7. oktobra]] 1944 so židovskijudovski Sonderkomandosi organizirali [[upor]]. Ženske zapornice so iz tovarne orožja pretihotapile [[strelivo]] in krematorij IV je bil delno uničen zaradi eksplozije. Za tem so zaporniki načrtovali množični pobeg, vendar so skoraj vse od 250 kmalu ubili.
 
Drugi zasužnjeni zaporniki so v taborišču preživeli manj kot leto zaradi težkih življenjskih pogojev. Birkenau je bil osvobojen [[27. januar]]jajanuarja [[1945]].
 
Novembra 1944 so Nemci razstrelili plinske celice z namenom, da bi prikrili svoje zločine pred napredujočimi sovjetskimi silami.
Vrstica 58:
 
{{kategorija v Zbirki|Auschwitz concentration camp}}
{{Portal-Vojaštvo}}
 
 
{{mil-hist-stub}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Koncentracijsko_taborišče_Auschwitz«