Taja Kramberger: Razlika med redakcijama

Na isti fakulteti je bila zaposlena v letih 2004-2010,. kjerLeta je tudi sopostavila program zgodovinske antropologije in2010 je -bila skupaj z Dragom Rotarjem - soavtorica vseh predmetov te smeriodpuščena.<ref>[http://samizdataddenda2010.files.wordpress.com/2010/12/adversus-ladrones.pdf Taja Kramberger, Drago Rotar, Akreditirani predmeti zgodovinske antropologije, Koper, 2010, ISBN: 978-961-93031-1-5]</ref> Trenutno je sodelavka raziskovalnega projekta na [[Pedagoški inštitut, Ljubljana|Pedagoškem inštitutu]] v Ljubljani. V letih 2001-2010 je bila odgovorna urednica znanstvene revije ''Monitor ZSA, revije za zgodovinsko, socialno in druge antropologije'' (med 2001 in 2004 imenovane Monitor ISH). Leta 2012 je zapustila Slovenijo in zdaj živi v Parizu.

Objavila je deset pesniških zbirk, med njimi leta 2004 tudi odmevno večjezično zbirko ''Mobilizacije'', ki je bila ponatisnjena leta 2011. O njeni zbirki ''Z roba klifa'' (2011) v recenziji beremo: ''
<blockquote>Njena poezija je pogumna, neposredno odprta v detektiranju in razkrivanju slabega. V takšni obliki oz. vsebini je ni mogoče najti v slovenski poeziji – v tem ostaja osamljena. Da ne bo pomote, govorim o poeziji, ki je uporna in osebna, hkrati pa je tudi univerzalna. Avtorica natančno ve, da »osebno je politično«, in to zapiše v pesmi Zadnja diploma: navodilo za uporabo barab. Vendar je tudi res, da poezije ni mogoče pritrditi na oglasno desko, ni je mogoče izkričati z oblastniških odrov. Tu je presežek [...] Ne poznam poezije pri nas, ki bi bila tako neposredno vpeta v jasne determinante dogajanja in njegovih akterjev, ki jih sama pesnica povzdigne na raven upesnjevanja univerzalne človeške bede, izmaličenosti in dvoličnosti. In kljub temu zdrsljivemu robu se ves čas zadržuje znotraj poetičnega sveta, ki lahko pove marsikaj bolje in natančnejše kot kakršna koli družbenopolitična obsodba takih razmer.''<ref>[http://www.rtvslo.si/ars/content.php?id=41500 Recenzijski izvod ''Z roba klifa'', Radio Slovenija, program ARS, Lirični utrinek-S knjižnega trga, 12. marec 2012]</ref> </blockquote>
Njena dela so prevedena v več jezikov, v knjižni obliki sta izbora njene poezije izšla v madžarščini in hrvaščini. Prevaja [[Pesništvo|poezijo]] in strokovna besedila iz francoščine, italijanščine, [[angleščina|angleščine]] in španščine. Večkrat je bila nominirana za literarne nagrade, leta 2006 je za pesniško zbirko ''Vsakdanji pogovori'' dobila [[Veronikina nagrada|Veronikino nagrado]].