Ateroskleroza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 24:
Območja hude žilne stenoze lahko ugotovimo z [[angiografija|angiografijo]] in v manjši meri s [[srčno stresno testiranje|stresnim testiranjem]], vendar v teh primerih prepoznamo samo posledico, ne pa osnovne aterosklerotične bolezni. Večina zapletov namreč izvira iz območij z napredovalimi plaki, vendar neizrazito žilno zožitvijo. Ruptura plaka lahko povzroči zaporo arterije v nekaj sekundah do minutah, posledici zapore pa sta lahko trajna hendikepiranost ali nenadna smrt.
Poleg tradicionalnih diagnostičnih metod se uporabljajo tudi druge metode, med katerimi sta anatomska prepoznava in fiziološke meritve. Metode anatomske prepoznave so točkovanje poapnelosti [[koronarna arterija|koronarnih arterij]] z uporabo [[računalniška tomografija|CT-slikanja]], meritev [[debelina intimomedialne plasti|debeline intimomedialne plasti]] z ultrazvokom, [[intravaskularni ultrazvok]] (IVUS). Metode fiziološkega merjenja so analiza lipoproteinskih podskupin, meritev [[glikoziliran hemoglobin|HbA1c]], meritev [[C-reaktivni protein|hs-CRP]] in meritev [[homocistein]]a.
Anatomske in fiziološke metode omogočajo zgodnjo prepoznavo bolezni pred pojavom simptomov ter oceno njene napredovalosti in spremljanje njenega razvoja. Anatomske metode so dražje in v nekaterih primerih (npr. IVUS) invazivne, vendar z njimi ni mogoče oceniti stanja bolezni ali neposredno slediti njenega razvoja. V zadnjih letih so se razvile tudi slikovne tehnike za ugotavljanje težavnosti ateromskih plakov, npr. [[pozitronska emisijska tomografija|PET]] in [[enofotonska emisijska računalniška tomografija|SPECT]].
| |||