Možgani: Razlika med redakcijama

dodanih 184 zlogov ,  pred 7 leti
m
tn, slog, natančnost (uvod in poglavje Anatomija)
(tn./slovnica/slog)
m (tn, slog, natančnost (uvod in poglavje Anatomija))
== Anatomija ==
[[Slika:Section through olfactory bulb 16 days old rat brain.jpg|thumb|Prerez [[olfaktorni bulbus|olfaktornega bulbusa]] podgane. Obarvan je na dva načina hkrati - eno barvanje kaže telesa nevronov, drugo kaže receptorje za [[nevtrotransmitor]] [[GABA]].]]
Oblika in velikost možganov različnih [[vrsta (biologija)|vrst]] se zelo razlikujeta. Navadno je težko identificirati skupne značilnosti.<ref name=Shepherd>{{cite book |title=Neurobiology | last=Shepherd |first=GM |publisher=Oxford University Press |year=1994 |isbn=978-0-19-508843-4 |page=3}}</ref> Kljub temu je na voljoobstaja več načel možganske arhitekture, ki so skupne širokemu naboru vrst.<ref name="Sporns2010">{{cite book|last=Sporns |first= O|title=Networks of the Brain|url=http://books.google.com/books?id=v1DBKE7-UrYC&pg=PA143|year=2010|publisher=MIT Press|isbn=978-0-262-01469-4|page=143}}</ref> Nekatere značilnosti možganske strukture so skupne skoraj vsem živalskim vrstam.<ref name="Başar2010">{{cite book|last=Başar |first= E|title=Brain-Body-Mind in the Nebulous Cartesian System: A Holistic Approach by Oscillations|url=http://books.google.com/books?id=NAbMHo-ux58C&pg=PA225|year=2010|publisher=Springer|isbn=978-1-4419-6134-1|page=225}}</ref> Preostale napravijo razliko med »višjimi« in primitivnimi možgani - med vretenčarji in nevretenčarji.<ref name=Shepherd/>
 
Opazovanje je najlažji način pridobivanja informacij o anatomiji možganov, vendar obstajajo pa tudi bolj sofisticirane tehnike. Možgansko tkivo je v svojem naravnem stanju premehko za obravnavo, zato ga utrdijo v [[alkohol]]u ali drugih [[fiksacija|fiksacijskih]] sredstvih. Nato ga narežejo za makroskopski pregled notranjosti. Notranjost možganov sestavljata [[siva možganovina]], ki je temne barve, in [[bela možganovina]], ki je svetlejša. Več informacij daje barvanje tkivnih rezin z različnimi [[barvilo|barvili]]. Ta prikažejo področjaregije, kjer so specifični tipi [[molekula|molekul]] prisotni v visokih [[koncentracija]]h. Možno je tudi pregledati mikrostrukturo možganskega tkiva z [[mikroskop]]om in slediti vzorcem povezanosti možganskih področijregij.<ref name="Singh2006">{{cite book|last=Singh |first=I|title=Textbook of human neuroanatomy|url=http://books.google.com/books?id=bBMS013dmycC&pg=PA24|year=2006|publisher=Jaypee Brothers Publishers|isbn=978-81-8061-808-6|page=24|chapter=A brief review of the techniques used in the study of neuroanatomy}}</ref>
 
=== Celična struktura ===
[[Slika:Chemical synapse schema cropped.jpg|thumb|250px|Nevroni tvorijo električne signale, ki potujejo vzdolž nevritov. Ko električni signal doseže stik - sinapso, povzroči sprostitev nevrotransmitorjanevrotransmiterja. Ta se veže na receptorje na drugih celicah in spremeni njihovo električno aktivnost.]]
 
MožganiMožgane vseh živalskihživali vrstsestavljata sodva sestavljeniglavna iz dveh razredovtipa celic - [[nevron]]ovi in [[nevroglija|glialnihglialne celiccelice]]. Slednje imenujejo tudi ''glija'' ali ''nevroglija'' in so različnih vrst. Nudijo strukturno in presnovno podporo, so izolatorji in usmerjajo razvoj. Nevroni veljajo za najpomembnejše celice možganov.<ref>[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']] str. 20</ref>
 
Edinstvena za nevrone je njihova sposobnost pošiljanja signalov specifičnim tarčnim celicam na dolge razdalje.<ref>[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], str. 21</ref> Signale pošiljajo po nevritih do drugih področijobmočij, včasih bližjih, včasih do oddaljenih delov možganov ali telesa. Dolžina nevrita je lahko nenavadna - če bi [[piramidna celica|piramidno celico]] možganske skorje povečali na velikost človeškega telesa, bi njen nevrit, enako povečan, postal kabel, ki bi meril v premeru nekaj centimetrov in bi bil daljši od kilometra.<ref>{{cite journal |title=Neuronal circuits of the neocortex |year=2004 |volume=27 |pages=419–451 |pmid=15217339 |last=Douglas |first=RJ |last2=Martin |first2=KA |doi=10.1146/annurev.neuro.27.070203.144152 |journal=Annual Review of Neuroscience}}</ref> Nevriti prenašajo signale v obliki elektrokemičnih pulzov - [[akcijski potencial|akcijskih potencialov]]. Ti trajajo manj kot [[tisočinka|tisočinko]] sekunde in potujejo vzdolž nevrita s hitrostjo 1–100 [[Meter na sekundo|m/s]]. Nekateri nevroni oddajajo akcijske potenciale stalno, od 10 do 100-krat na sekundo, navadno v nepravilnih vzorcih. Drugi nevroni so večino časa nemi, vendarle občasnovsake toliko časa oddajajo »izbruhe« akcijskih potencialov.<ref>{{cite journal| title = The action potential| journal = Practical Neurology| volume = 7| pages = 192–197| year = 2007| pmid = 17515599| last = Barnett |first=MW |last2=Larkman |first2=PM| issue = 3}}</ref>
 
Nevriti prenašajo signale do drugih nevronov preko specializiranih stikov - sinaps. Posamezen nevrit lahko tvori tudi več tisoč sinaptičnih povezav z drugimi celicami.<ref>[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch.10, str. 175</ref> Ko akcijski potencial, ki potuje vzdolž nevrita, dospe do sinapse, povzroči sprostitev nevrotransmitorjanevrotransmiterja. Ta se veže na receptor na [[celična membrana|membrani]] tarčne celice in vpliva na nastanek akcijskih potencialov v njej.<ref name=Principles10>[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 10</ref>
[[Slika:PLoSBiol4.e126.Fig6fNeuron.jpg|thumb|left|alt=Svetlozeleno obarvana celica leži na rdečem in črnem ozadju. Ima dolge, močno razvejane izrastke, ki segajo v več smeri.|Nevroni imajo pogosto razvejano mrežo dendritov, ki prejemajo sinaptične povezave. Na sliki je piramidna celica iz [[hipokampus]]a. Z barvanjem so prikazali beljakovine (obarvane so z zeleno).]]
 
Sinapse so ključni funkcionalni element možganov.<ref name=ShepherdSOB>{{cite book |last=Shepherd |first=GM |title=The Synaptic Organization of the Brain |year=2004 |publisher=Oxford University Press US |isbn=978-0-19-515956-1 |chapter=Ch. 1: Introduction to synaptic circuits}}</ref> Osnovna funkcija možganov je komunikacija med celicami in sinapse so mesto, kjer se to dogaja. Ocenjujejo, da imajo človeški možgani približno 100·10<sup>12</sup> sinaps.<ref>{{cite journal| last = Williams |first=RW |last2=Herrup |first2=K| title = The control of neuron number| journal = Annual Review of Neuroscience| volume = 11| pages = 423–453| year = 1988| pmid = 3284447| doi = 10.1146/annurev.ne.11.030188.002231}}</ref> Možgani [[vinska mušica|vinske mušice]] imajo več milijonov sinaps.<ref>{{cite journal |last=Heisenberg |first=M |title=Mushroom body memoir: from maps to models |journal=Nature Reviews Neuroscience |volume=4 |pages=266–275 |year=2003 |pmid=12671643 |doi=10.1038/nrn1074 |issue=4}}</ref> Funkcije sinaps so zelo raznolike - nekatere so ekscitatorne (vzburjajo tarčno celico), druge so inhibitorne (zavirajo tarčno celico). Nekatere delujejo preko aktivacije [[sistem drugotnih prenašalcev|sistema drugotnega prenašalca]], ki spremeni notranjo kemijo tarčne celice na zelo celovitezapletene načine.<ref name=ShepherdSOB/> Velik delež sinaps je dinamično prilagodljiv. [[Sinaptična plastičnost|Od aktivnosti odvisna prilagodljivost sinaps]] velja za primarni mehanizem možganov, ki omogoča [[učenje]] in [[spomin]].<ref name=ShepherdSOB/>
 
Večino možganskega prostora zavzemajo nevriti, ki se pogosto povezujejo v [[živčna proga|živčne proge]]. Mnogo nevritov obdaja maščobna snov [[mielin]], ki povečuje hitrost potovanja signala. Mielin je bel, zato so deli možganov, ki jih izpolnjujejo le živčna vlakna, svetlejši. Imenujemo jih ''bela možganovina''. ''Sivo možganovino'' oblikujejo območja z večjo gostoto teles nevronov.<ref>[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 2</ref>
==== Splošna zgradba živčevja dvobočno somernih živali ====
[[Image:Bilaterian-plan.svg|thumb|right|300px|Živčevje [[dvobočno somerna žival|dvobočno somerne živali]] je v obliki hrbtne strune s segmentnimi povečanji in ''možgani'' spredaj.]]
Razen nekaj primitivnih tipov živali, kot so spužve (nimajo živčevja),<ref name=Jacobs>{{Cite journal|title=Evolution of sensory structures in basal metazoa |journal=Integrative & Comparative Biology |volume=47|issue=5 |year=2007 |pages=712–723 |doi=10.1093/icb/icm094 |url=http://icb.oxfordjournals.org/cgi/content/full/47/5/712 |last1=Jacobs |first1=DK|pmid=21669752|author-separator=,|author2=Nakanishi N|author3=Yuan D|display-authors=3|last4=Camara|first4=A.|last5=Nichols|first5=S. A.|last6=Hartenstein|first6=V.}}</ref> in ožigalkarji (njihovo živčevje sestavlja difuzna živčna mreža),<ref name=Jacobs/> so vse danes živeče živali [[dvobočno somerna žival|dvobočno somerne]]. To pomeni, da je oblika njihovega telesa simetrična (leva in desna polovica sta si približna zrcalni sliki).<ref name=Urbilateria /> Vse dvobočno somerne živali so se razvile iz skupnega prednika, ki je verjetno živel v zgodnjem [[kambrij]]u, pred 550 do 600 milijoni let. Hipoteza trdi, da je imel skupni prednik obliko preprostega črva[[črv]]a s členjenim telesom.<ref name=Urbilateria>{{cite journal |last=Balavoine |first= G |title=The segmented Urbilateria: A testable scenario |journal= Integrative & Comparative Biology |year=2003 |volume=43 |pages=137–147 | url = http://icb.oxfordjournals.org/cgi/content/full/43/1/137 | doi = 10.1093/icb/43.1.137 |issue=1}}</ref> Na shematski ravni se osnovna črvasta oblika nadaljujeodraža v telesuzgradbi intelesa zgradbiin živčevja vseh dvobočno somernih živali, vključno z vretenčarji.<ref>{{cite book| title = The Evolution of Organ Systems| last=Schmidt-Rhaesa |first=A| publisher=Oxford University Press| year=2007| isbn=978-0-19-856669-4 |page=110}}</ref> Temeljna dvobočno somerna oblika telesa je cev s črevesno votlino, ki poteka od ust do [[anus]]a in s [[hrbtna struna|hrbtno struno]] z razširitvijo ([[ganglij]]em) za vsak telesni člen. Posebno velik ganglij je na začetku - imenujemo ga možgani. Možgani so pri določenih skupinah, kot so [[gliste]], majhni in preprosti. Pri drugih skupinah živali, vključno z vretenčarji, so najcelovitejšinajkompleksnejši organ.<ref name=Shepherd/> Nekatere [[črv]]astečrvaste živali, kot so [[pijavke]], imajo povečan ganglij na koncu hrbtne strune., Znančemur je kotpravimo ''plazilskirepni možgani''.<ref>{{cite journal |title=Neuronal control of leech behavior |journal=Prog Neurobiology |year=2005 |volume=76 |pages=279–327 |pmid=16260077 |last=Kristan Jr |first=WB| last2= Calabrese |first2=RL |last3=Friesen |first3=WO |doi=10.1016/j.pneurobio.2005.09.004 |issue=5}}</ref>
 
Nekateri tipi dvobočno somernih živali nimajo prepoznavnih možganov. To so iglokožci, plaščarji in skupina primitivnih [[ploski črvi|ploskih črvov]] [[Acoelomorpha]]. Ni dokončno pojasnjeno, ali obstoj teh vrstskupin brez možganov kaže, da so bili zgodnejši nevretenčarji brez možganov, ali pa so se njihovi predniki razvili na način, ki je vodil v izgubo predhodno obstoječe možganske strukture.<ref name=Mwinyi>{{cite journal| journal=BMC Evolutionary Biology| year=2010| volume=10| pages=309| title=The phylogenetic position of Acoela as revealed by the complete mitochondrial genome of Symsagittifera roscoffensis| pmc=2973942| pmid=20942955| doi=10.1186/1471-2148-10-309| last=Mwinyi |first=A |last2=Bailly |first2=X |last3=Bourlat |first3=SJ |last4=Jondelius |first4=U |last5=Littlewood |first5=DT |last6=Podsiadlowski |first6=L}}</ref>
 
==== Nevretenčarji ====
[[Slika:Drosophila melanogaster - side (aka).jpg|thumb|Vinsko mušico sovrste proučevali,''[[Drosophila melanogaster]]'' preučujejo da bi pridobili vplogled v vlogo genov pri razvoju možganov.]]
Sem spadajo [[členonožci]], [[mehkužci]] in številništevilne tipiživali črvovčrvaste oblike. Raznolikost teles nevretenčarjev se ujema z raznolikostjo možganske strukture.<ref>{{cite book |last=Barnes |first=RD |title=Invertebrate Zoology |year=1987 |edition=5th |page=1 |publisher=Saunders College Pub. |isbn=978-0-03-008914-5}}</ref>
 
Kompleksne možgane imata dve skupini nevretenčarjev: členonožci ([[žuželke]], [[raki]], [[pajkovci]]) in [[glavonožci]] ([[hobotnice]], [[lignji]]).<ref name=Butler>{{cite journal| last=Butler |first=AB| title=Chordate Evolution and the Origin of Craniates: An Old Brain in a New Head| journal = Anatomical Record| year=2000| volume=261| pages=111–125| pmid=10867629| doi=10.1002/1097-0185(20000615)261:3<111::AID-AR6>3.0.CO;2-F| issue=3}}</ref> Možgani členonožcev in glavonožcev nastanejo iz dveh vzporednih hrbtnih strun, ki potekata povzdolž vsemvsega telesutelesa živali. Členonožci imajo osrednje možgane. Razdeljeni so na tri dele. Za vsakim očesom imajo velik optični [[možganski reženj]], ki služi obdelavi vizualnih podatkov.<ref name=Butler/> Glavonožci, kot so hobotnice in lignji, imajo največje možgane med nevretenčarji.<ref name="Bulloch1995">{{cite book|last=Bulloch |first=TH|editor=Breidbach O|last2=Kutch |first2=W|title=The nervous systems of invertebrates: an evolutionary and comparative approach|url=http://books.google.com/books?id=dW5e6FHOH-4C&pg=PA439| year=1995|publisher=Birkhäuser| isbn=978-3-7643-5076-5|page=439|chapter=Are the main grades of brains different principally in numbers of connections or also in quality?}}</ref>
 
Nekatere vrste nevretenčarjev so raziskovali, ker so lastnosti njihovih možganov primerne za [[eksperiment]]alno delo. To so:
 
* [[Vinske mušice]]: na voljo so številne tehnike za proučevanjepreučevanje njihovih [[genetika|genetskih značilnosti]]., Sozaradi naravničesar predmetso izjemno priročen subjekt za proučevanje vloge genov pri razvoju možganov.<ref>{{cite web
| title=Flybrain: An online atlas and database of the ''drosophila'' nervous system| url = http://flybrain.neurobio.arizona.edu |accessdate=2011-10-14}}</ref> Kljub veliki [[evolucija|evolucijski]] razdalji med žuželkami in [[sesalci]] so se številni vidiki nevrogenetskih lastnosti vinskih mušic pokazali kot relevantni za ljudi. PrviPrve biološkigene, gen''[[CLOCK]]''ki uravnavajo biološke ure, so prepoznali s pregledovanjem [[mutacija|mutantmutantov]]ov vinske mušice, ki so izkazovali motene [[cirkadiani ritem|cirkadiane ritme]].<ref>{{cite journal| year = 1971| title = Clock Mutants of Drosophila melanogaster| journal = Proc Nat Acad Sci U.S.A.| volume = 68| pages = 2112–6| pmid = 5002428| doi = 10.1073/pnas.68.9.2112| pmc = 389363| last = Konopka |first=RJ |last2=Benzer |first2=S| issue = 9}}</ref> Iskanje po [[genom]]ovih vretenčarjev je pokazalo skupek [[analogija|analognih]] genov, ki igrajo podobno vlogo v biološki uri [[miš]]i - zato so zelo verjetno povezani tudi z biološko uro človeka.<ref>{{cite journal| year = 1985| title = An unusual coding sequence from a Drosophila clock gene is conserved in vertebrates| journal = Nature| volume = 317| pages = 445–8| pmid = 2413365| doi = 10.1038/317445a0| issue = 6036| author = Shin HS ''et a.''}}</ref>
* Glisto ''[[Caenorhabditis elegans]]'' so raziskovali zaradi njenega genetskega pomena v genetiki.<ref>{{cite web| title=WormBook: The online review of ''C. elegans'' biology| url=http://www.wormbook.org |accessdate=2011-10-14}}</ref> V zgodnjih 70. letih 20. stoletja jo je [[Sydney Brenner]] izbral kot [[modelni organizem]] za raziskovanje genetskega nadzora razvoja. Raziskovalna prednostPrednost te živali za raziskave je stereotipnost njene telesne zgradbe. Živčevje tega [[hermafrodit]]a obsega točno 302 nevrona, ki sta vedno na enakem mestu in vedno ustvarjata identične sinaptične povezave.<ref>{{Cite journal| contribution=Specification of the nervous system| last=Hobert |first=O| editor=The ''C. elegans'' Research Community| title=Wormbook| year=2005| doi=10.1895/wormbook.1.12.1| contribution-url=http://www.wormbook.org/chapters/www_specnervsys/specnervsys.html| journal=WormBook| pmid=18050401| pages=1–19}}</ref> Brennerjeva ekipa je razrezala glisto na tisoče ultratankih rezin in vsako pregledala pod [[Vrstični elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]. Nato so vizualno preverili ujemanje od odseka do odseka in mapirali vsak nevron in sinapso.<ref>{{cite journal| year=1986| title=The Structure of the Nervous System of the Nematode Caenorhabditis elegans| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London (Biology)| volume=314| pages=1–340| doi=10.1098/rstb.1986.0056| last= White |first=JG |last2=Southgate |first2=E |last3=Thomson |first3=JN |last4=Brenner |first4=S| issue=1165}}</ref> Na takiTako ravninatančno ni raziskan noben drug organizem. Te informacije so omogočile ogromno študij.<ref>{{cite book |chapter=''Caenorhabditis elegans'' |last=Hodgkin |first=J |title=Encyclopedia of Genetics |editors=Brenner S, Miller JH |publisher=Elsevier |year=2001 |pages=251–256 |isbn=978-0-12-227080-2}}</ref>
 
* MorskegaMorske polžazajčke iz rodu ''[[Aplysia]]'' je [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelov nagrajenec]] [[Eric Kandel]] izbral kot modelni organizem za proučevanje celične osnove učenja in spomina, saj ima preprosto in dostopno živčevje. To vrstoTe živali so uporabili v več sto poskusih.<ref>{{cite book| last = Kandel |first=ER| title=In Search of Memory: The Emergence of a New Science of Mind| year=2007| publisher=WW Norton| isbn=978-0-393-32937-7 |pages=145–150}}</ref>
* Glisto ''[[Caenorhabditis elegans]]'' so raziskovali zaradi njenega genetskega pomena.<ref>{{cite web| title=WormBook: The online review of ''C. elegans'' biology| url=http://www.wormbook.org |accessdate=2011-10-14}}</ref> V zgodnjih 70. letih 20. stoletja jo je [[Sydney Brenner]] izbral kot [[modelni organizem]] za raziskovanje genetskega nadzora razvoja. Raziskovalna prednost te živali je stereotipnost njene telesne zgradbe. Živčevje tega [[hermafrodit]]a obsega točno 302 nevrona, ki sta vedno na enakem mestu in vedno ustvarjata identične sinaptične povezave.<ref>{{Cite journal| contribution=Specification of the nervous system| last=Hobert |first=O| editor=The ''C. elegans'' Research Community| title=Wormbook| year=2005| doi=10.1895/wormbook.1.12.1| contribution-url=http://www.wormbook.org/chapters/www_specnervsys/specnervsys.html| journal=WormBook| pmid=18050401| pages=1–19}}</ref> Brennerjeva ekipa je razrezala glisto na tisoče ultratankih rezin in vsako pregledala pod [[Vrstični elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]. Nato so vizualno preverili ujemanje od odseka do odseka in mapirali vsak nevron in sinapso.<ref>{{cite journal| year=1986| title=The Structure of the Nervous System of the Nematode Caenorhabditis elegans| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London (Biology)| volume=314| pages=1–340| doi=10.1098/rstb.1986.0056| last= White |first=JG |last2=Southgate |first2=E |last3=Thomson |first3=JN |last4=Brenner |first4=S| issue=1165}}</ref> Na taki ravni ni raziskan noben drug organizem. Te informacije so omogočile ogromno študij.<ref>{{cite book |chapter=''Caenorhabditis elegans'' |last=Hodgkin |first=J |title=Encyclopedia of Genetics |editors=Brenner S, Miller JH |publisher=Elsevier |year=2001 |pages=251–256 |isbn=978-0-12-227080-2}}</ref>
 
* Morskega polža ''[[Aplysia]]'' je [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelov nagrajenec]] [[Eric Kandel]] izbral kot modelni organizem za proučevanje celične osnove učenja in spomina, saj ima preprosto in dostopno živčevje. To vrsto živali so uporabili v več sto poskusih.<ref>{{cite book| last = Kandel |first=ER| title=In Search of Memory: The Emergence of a New Science of Mind| year=2007| publisher=WW Norton| isbn=978-0-393-32937-7 |pages=145–150}}</ref>
 
==== Vretenčarji ====
[[Slika:Shark brain.png|thumb|upright|Možgani [[morski pes|morskega psa]]]]
Prvi vretenčarji so se pojavili pred več kot 500 milijoni let, v [[kambrij]]u, in so po obliki morda spominjali na današnje [[riba zajedalka|ribe zajedalkeglenavice]].<ref>{{cite journal| year=2003| title= Head and backbone of the Early Cambrian vertebrate ''Haikouichthys''| journal=Nature| volume=421| pages=526–529| doi=10.1038/nature01264| pmid=12556891| last= Shu |first=DG |last2=Morris |first2=SC |last3=Han |first3=J |last4=Zhang |first4=Z-F| issue=6922| last5=Yasui| first5=K.| last6=Janvier| first6=P.| last7=Chen| first7=L.| last8=Zhang| first8=X.-L.| last9=Liu| first9=J.-N.}}</ref> [[Morski pes|Morski psi]] so se pojavili pred približno 450 milijoni let, dvoživke pred 400 milijoni, plazilci pred 350 milijoni in sesalci pred 200 milijoni let. Nobene sodobne vrste ne moremo v strogem pomenu besede opredeliti kot ''primitivnejše'' od drugih, saj imajo vse enako dolgo evolucijsko zgodovino. Vendar možgani sodobnih rib zajedalkglenavic, [[piškurpiškurji|piškurjev]]jev, morskih psov, dvoživk, plazilcev in sesalcev kažejo gradient velikosti in celovitostikompleksnosti, ki grobov grobem sledi evolucijskemu zaporedju. Vsi ti možgani imajo enak skupek osnovnih anatomskih komponent. Pri ribah zajedalkahglenavicah so mnoge rudimentarne, pri sesalcih pa so najpomembnejši del - predvsem je razširjen in dovršen [[telencefalon]].<ref>{{cite book| last=Striedter |first=GF| year=2005| title=Principles of Brain Evolution| publisher=Sinauer Associates| isbn=978-0-87893-820-9 |chapter=Ch. 3: Conservation in vertebrate brains}}</ref>
 
Možgane najlažje primerjamo po velikosti. Razmerja med velikostjo možganov, velikostjo telesa in drugimi spremenljivkami so primerjali pri številnih vrstah vretenčarjev. Velikost možganov se povečuje z velikostjo telesa, vendar ne [[linearnostLinearna funkcija|linearno]]. Če računamo velikost možganov kot funkcijo velikosti telesa, imajo manjše živali večje možgane. Žival z največjim razmerjem med velikostjo možganov in velikostjo telesa je [[kolibriji|kolibri]]. Pri sesalcih razmerje med prostornino možganov in telesno maso sledi [[potenčni zakon|potenčnemu zakonu]] z [[eksponent]]om okrog 0,75.<ref>{{cite journal| last=Armstrong |first=E| title=Relative brain size and metabolism in mammals| journal=Science| year=1983| volume=220| pages=1302–1304| doi=10.1126/science.6407108| pmid=6407108| issue=4603}}</ref> Ta formula opisuje osrednjoosnoven težnjoprincip, vendar se vsaka družina sesalcev razlikuje zanekoliko stopnjorazlikuje, kikar deloma odseva celovitostkompleksnost njihovega vedenja. Možgani [[prvaki|prvakov]] so tako 5 do 10-krat večji, kot to predvideva formula. Plenilci imajo glede na telesno velikost večje možgane kot njihov plen.<ref>{{cite book| last=Jerison |first=HJ| title=Evolution of the Brain and Intelligence| year=1973| publisher=Academic Press| isbn=978-0-12-385250-2 |pages=55–74}}</ref>
 
[[Slika:EmbryonicBrain.svg|thumb|250px|left|Glavne podenote [[embriogeneza|embrionalnih]] možganov vretenčarjev, ki se pozneje diferencirajo v prozencefalon, mezencefalon in rombencefalon]]
Možgani vseh vretenčarjev imajo skupno osnovno obliko, ki je najbolj opazna med zgodnjimi obdobji embrionalnega razvoja. V najzgodnejši obliki se možgani pojavljajo kot tri razširitve na zgornjem koncu [[nevralna cev|nevralne cevi]]. Iz teh razširitev nastanejo [[prozencefalon]], [[mezencefalon]] in [[rombencefalon]]. V zgodnejših razvojnih stopnjah so vsa tri področjaobmočja približno enako velika. Pri številnih razredih vretenčarjev, kot so ribe in dvoživke, ostanejo ti trije deli enako veliki tudi v odrasli dobi. Pri sesalcih postane prozencefalon mnogo večji kot druga dva dela; mezencefalon se zelo zmanjša.<ref>[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], str. 1019</ref>
 
Možgani vretenčarjev so zgrajeni iz mehkega tkiva.<ref name="Principlesof">[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 17</ref> Živo možgansko tkivo je navzven rožnato in navznoter predvsem belo; možne so tudi druge barve. Možgane vretenčarjev obdaja [[vezivno tkivo]] - [[možganska ovojnica|možganske ovojnice]] ali ''meninge'' ločujejo lobanjo in možgane. Krvne žile vstopajo v možgane skozi odprtine v plasteh ovojnic. Celice v stenah krvnih žil so tesno druga ob drugi in tvorijo [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]]. Ta varuje možgane pred [[toksin]]i, ki plavajojih vnosi krvikri.<ref name=CarpenterCh1>{{cite book| title = Carpenter's Human Neuroanatomy| publisher = Williams & Wilkins| year = 1995| isbn = 978-0-683-06752-1 |chapter=Ch. 1| last=Parent |first=A |last2=Carpenter |first2=MB}}</ref>
 
Nevroanatomi delijo možgane vretenčarjev na šest glavnih področijregij: [[telencefalon]] (možganski polobli), [[diencefalon]] ([[talamus]] andin [[hipotalamus]]), [[mezencefalon]], [[mali možgani|male možgane]], [[most (anatomija)|most]], inter [[podaljšana hrbtenjača|podaljšano hrbtenjačo]]. VsakoVsaka področjeregija ima celovitokompleksno notranjo strukturo. Nekateri deli, kot sta možganska skorja in mali možgani, so sestavljeni iz plasti, ki zvijuganeso zvite in zložene, da ustrezajo prostoru, ki je na voljo. Talamus in hipotalamus sta sestavljena iz skupkov več majhnih jeder. Na podlagi razlik v živčni strukturi, kemiji in povezanosti lahko identificiramo več tisoč področijrazličnih možganovregij vretenčarjevvretenčarskih možganov.<ref name="Principlesof" />
 
Čeprav so nekateri osnovni sestavni deli prisotni v možganih vseh vretenčarjev, so nekatere evolucijske veje vretenčarjev ubrale svojo pot. Opazne so razlike v možganski geometriji, predvsem v področjuobmočju prozencefalona. Možgani morskega psa kažejo osnovne komponente v rostralni smeri. Pri [[kostnice|kostnicah]] so možgani ''obrnjeni'' - kot nogavica, ki je obrnjena od znotraj navzven. Pri ptičih je največja razlika v strukturi prozencefalona.<ref>{{cite journal| last=Northcutt |first=RG| year=2008| title=Forebrain evolution in bony fishes| journal=Brain Research Bulletin| volume=75| pages=191–205| pmid=18331871| doi=10.1016/j.brainresbull.2007.10.058| issue=2–4}}</ref> Te razlike otežujejo primerjanje možganov različnih živalskih vrst.<ref>{{cite journal| year=2005| title=Organization and evolution of the avian forebrain| journal=The Anatomical Record Part A| volume=287| pages=1080–1102| pmid=16206213| doi=10.1002/ar.a.20253| last=Reiner |first=A |last2=Yamamoto |first2=K |last3=Karten |first3=HJ| issue=1}}</ref>
 
[[Slika:Vertebrate-brain-regions small.png|thumb|GlavnaGlavne anatomskaanatomske področjaregije možganov vretenčarjev. Shema prikazuje možgane morskega psa in človeka. Oba imata enake dele, vendar se razlikujejo po velikosti in obliki.]]
 
PomembneSledi struktureseznam možganovpomembnih vretenčarjevstruktur vretenčarskih možganov in kratek opis njihovih funkcij:
 
* [[Podaljšana hrbtenjača]] skupaj s [[hrbtenjača|hrbtenjačo]] vsebuje več majhnih jeder, ki sodelujejo pri mnogih motoričnih in senzoričnih funkcijah.<ref>[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Chs. 44, 45</ref>
 
* [[Most (anatomija)|Most]] leži v možganskem deblu, tik nad podajšano hrbtenjačo. Vsebuje jedra, ki nadzorujejo spanje, dihanje, požiranje, funkcijo sečnega mehurja, ravnotežje, premikanje oči, izraze obraza in pokončno držo.<ref>{{cite book |title=Essential Neuroscience |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |year=2010 |isbn=978-0-7817-8383-5 |pages=184–189 |last=Siegel |first=A |last2=Sapru |first2=HN}}</ref>
* [[Hipotalamus]] je majhna struktura na bazi prozencefalona, katerega kompleksnost in pomen presegata njegovo velikost. Sestavljajo ga številna majhna jedra, vsako z različno povezanostjo in nevrokemijo. Hipotalamus uravnava ritme budnosti in spanja, prehranjevanje in pitje, sproščanje hormonov ter več drugih pomembnih bioloških funkcij.<ref>{{cite book| year=2003| title=The Human Hypothalamus| publisher=Elsevier| isbn=978-0-444-51357-1| url=http://books.google.com/?id=Js81Pr1PmaAC| last=Swaab |first=DF |last2=Boller |first2=F|last3=Aminoff |first3=MJ}}</ref>
 
* [[HipotalamusTalamus]] je majhnoše področjeena naskupina bazijeder prozencefalona,z kateregarazličnimi celovitostfunkcijami. inNekatera pomensodelujejo presegatapri njegovopreklapljanju velikost.informacij Sestavljajov gamožganske številnapoloble majhnain jedra,iz vsakonjih. zDruga različnoso povezanostjoključna inza nevrokemijomotivacijo. HipotalamusSubtalamično uravnavaobmočje ritme(''[[cona budnostiincerta]]'') inverjetno spanjavsebuje sisteme, prehranjevanjeki ingenerirajo pitjetipe vedenja, sproščanjekot hormonovso inprehranjevanje, večpitje, drugih[[odvajanje]] pomembnihin bioloških funkcij[[parjenje]].<ref>{{cite book| yeartitle=2003The Thalamus| titlelast=TheJones Human|first=EG| Hypothalamusyear=1985| publisher=ElsevierPlenum Press| isbn=978-0-444306-5135741856-13| url=http://books.google.com/?id=Js81Pr1PmaAC| last=Swaab |first=DF |last2=Boller |first2=F|last3=Aminoff |first3=MJWMxqAAAAMAAJ}}</ref>
* [[Mali možgani]] modulirajo signale iz drugih možganskih sistemov tako, da jih napravijo bolj natančne. Če živalim odstranimo male možgane, bodo še vedno zmožne početi vse, vendar bodo gibi netočni in nerodni. Ta natančnost ni vrojena, vgrajena, ampak se je naučimo s poskusi in napakami. PrimerZgled nevronske [[plastičnost]]i, ki se oblikuje v malih možganih, je vožnja kolesa.<ref name="refprinciples">[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 42</ref>
 
* [[Zgornji kolikel]]/optični tektum: omogoča, da so dejanja usmerjena proti določeni točki v prostoru, večinoma v odgovoru na vizualni vnos. Pri sesalcih se imenuje zgornji kolikel (''colliculus superior''). Njegova najbolje proučenapreučena funkcija je usmerjanje premikanja očesnih zrkel. Usmerja tudi gibe doseganja in druga v objekte usmerjena dejanja. SprejemaIma močne vizualnevhode dražljajeiz čutila za vid, kot tudi dražljaje iz drugih čutil, ki sodelujejo v usmerjanju dejanj, kot je slušni vnos pri sovah in vnos iz termosenzitivnega jamičastega organa pri kačah. Pri nekaterih ribah, kot so piškurji, je ta predel največji del možganov.<ref>{{cite journal| year=2007| title=Tectal control of locomotion, steering, and eye movements in lamprey| journal=Journal of Neurophysiology| volume=97| pages=3093–3108| pmid=17303814| url=http://jn.physiology.org/cgi/content/full/97/4/3093| doi=10.1152/jn.00639.2006| last=Saitoh |first=K |last2=Ménard |first2=A |last3=Grillner |first3=S| issue=4}}</ref> Zgornji kolikel je del mezencefalona.
* [[Talamus]] je še ena zbirka jeder z različnimi funkcijami. Nekatera sodelujejo pri preklapljanje informacij v in iz možganskih polobel. Druga so ključna za motivacijo. Subtalamično področje (''[[cona incerta]]'') verjetno vsebuje sisteme, ki generirajo tipe vedenja, kot so prehranjevanje, pitje, [[odvajanje]] in [[parjenje]].<ref>{{cite book| title=The Thalamus| last=Jones |first=EG| year=1985| publisher=Plenum Press| isbn=978-0-306-41856-3| url=http://books.google.com/?id=WMxqAAAAMAAJ}}</ref>
* [[Pallium]] je plast sive možganovine, ki leži na površini prozencefalona. Pri plazilcih in sesalcih se imenuje [[možganska skorja]]. Skorja opravlja več funkcij, npr.kot tudista [[voh]] in [[prostorski spomin]]. Pri sesalcih, kjer je največji del možganov, nadzoruje funkcije iz več možganskih področijregij. Pri številnih sesalcih skorjoje skorja oblikovana sestavljajov vijuge - girusigiruse. Ti ustvarjajotvorijo globoke žlebe - sulkuse. Vijuge povečujejo površino skorje in tako povečajo količino sive možganovine in informacij, ki jih možgani lahko procesirajo.<ref>{{cite journal| last = Puelles |first=L| year=2001| title=Thoughts on the development, structure and evolution of the mammalian and avian telencephalic pallium| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences)| volume=356| pages=1583–1598| pmid=11604125| doi=10.1098/rstb.2001.0973| pmc=1088538| issue = 1414}}</ref>
 
* [[Mali možgani]] modulirajo signale iz drugih možganskih sistemov tako, da jih napravijo bolj natančne. Če živalim odstranimo male možgane, bodo še vedno zmožne početi vse, vendar bodo gibi netočni in nerodni. Ta natančnost ni vrojena, vgrajena, ampak se je naučimo s poskusi in napakami. Primer nevronske [[plastičnost]]i, ki se oblikuje v malih možganih, je vožnja kolesa.<ref name="refprinciples">[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 42</ref>
 
* [[Zgornji kolikel]]/optični tektum: omogoča, da so dejanja usmerjena proti določeni točki v prostoru, večinoma v odgovoru na vizualni vnos. Pri sesalcih se imenuje zgornji kolikel (''colliculus superior''). Njegova najbolje proučena funkcija je usmerjanje premikanja očesnih zrkel. Usmerja tudi gibe doseganja in druga v objekte usmerjena dejanja. Sprejema močne vizualne dražljaje, kot tudi dražljaje iz drugih čutil, ki sodelujejo v usmerjanju dejanj, kot je slušni vnos pri sovah in vnos iz termosenzitivnega jamičastega organa pri kačah. Pri nekaterih ribah, kot so piškurji, je ta predel največji del možganov.<ref>{{cite journal| year=2007| title=Tectal control of locomotion, steering, and eye movements in lamprey| journal=Journal of Neurophysiology| volume=97| pages=3093–3108| pmid=17303814| url=http://jn.physiology.org/cgi/content/full/97/4/3093| doi=10.1152/jn.00639.2006| last=Saitoh |first=K |last2=Ménard |first2=A |last3=Grillner |first3=S| issue=4}}</ref> Zgornji kolikel je del mezencefalona.
 
* [[Pallium]] je plast sive možganovine, ki leži na površini prozencefalona. Pri plazilcih in sesalcih se imenuje [[možganska skorja]]. Skorja opravlja več funkcij, npr. tudi [[voh]] in [[prostorski spomin]]. Pri sesalcih, kjer je največji del možganov, nadzoruje funkcije iz več možganskih področij. Pri številnih sesalcih skorjo sestavljajo vijuge - girusi. Ti ustvarjajo globoke žlebe - sulkuse. Vijuge povečujejo površino skorje in tako povečajo količino sive možganovine in informacij, ki jih možgani lahko procesirajo.<ref>{{cite journal| last = Puelles |first=L| year=2001| title=Thoughts on the development, structure and evolution of the mammalian and avian telencephalic pallium| journal=Phil. Trans. Roy. Soc. London B (Biological Sciences)| volume=356| pages=1583–1598| pmid=11604125| doi=10.1098/rstb.2001.0973| pmc=1088538| issue = 1414}}</ref>
 
* [[Hipokampus]] v ožjem pomenu obstaja le pri sesalcih. Medialni pallium, iz katerega izhaja hipokampus, ima ustreznice pri vseh vretenčarjih. Ta del možganov se ukvarja s prostorskim spominom in navigacijo pri ribah, ptičih, plazilcih in sesalcih.<ref>{{cite journal| year=2003| title=Evolution of forebrain and spatial cognition in vertebrates: conservation across diversity| journal=Brain, Behavior and Evolution| volume=62| pages = 72–82| doi=10.1159/000072438| pmid=12937346| last=Salas |first=C |last2=Broglio |first2=C |last3=Rodríguez |first3=F| issue=2}}</ref>
* [[Bazalni ganglijiganglij]]i so skupina med seboj povezanih struktur v prozencefalonu. Primarna funkcija bazalnih ganglijev je akcijska selekcija dejanj. Inhibitorne signale pošiljajo vsem delom možganov, ki lahko generirajo motorično vedenje. V pravih okoliščinah lahko sprostijo inhibicijo. To omogoči sistemom, ki tvorijo dejanja, da jih izvedejo. PovezaveNajpomembnejši vučinek bazalnihnagrajevanja ganglijihin najboljkaznovanja spremenijoje učinki,spreminjanje kipovezav jihznotraj oddajabazalnih [[mehanizem nagrajevanja in kaznovanja]]ganglijev.<ref name=Grillner2005>{{cite journal| year=2005| title=Mechanisms for selection of basic motor programs—roles for the striatum and pallidum| journal=Trends in Neurosciences| volume=28| pages=364–370| pmid=15935487| doi=10.1016/j.tins.2005.05.004| last1=Grillner |first1=S| issue=7| author-separator=,| display-authors=1| last2=Hellgren| first2=J| last3=Menard| first3=A| last4=Saitoh| first4=K| last5=Wikstrom| first5=M}}</ref>
 
* [[Olfaktorni bulbus]] je specialnaposebna struktura, ki procesira vohalne signale in pošilja svoje odgovore v olfaktorni del skorje. Pri mnogih vretenčarjih je glavni sestavni del možganov., Pripri prvakih pa je zelo zmanjšana.<ref>{{cite journal| last=Northcutt |first=RG| year=1981| title=Evolution of the telencephalon in nonmammals| journal=Annual Review of Neuroscience| volume=4| pages=301–350| pmid=7013637| doi=10.1146/annurev.ne.04.030181.001505}}</ref>
* [[Bazalni gangliji]] so skupina med seboj povezanih struktur v prozencefalonu. Primarna funkcija bazalnih ganglijev je akcijska selekcija. Inhibitorne signale pošiljajo vsem delom možganov, ki lahko generirajo motorično vedenje. V pravih okoliščinah lahko sprostijo inhibicijo. To omogoči sistemom, ki tvorijo dejanja, da jih izvedejo. Povezave v bazalnih ganglijih najbolj spremenijo učinki, ki jih oddaja [[mehanizem nagrajevanja in kaznovanja]].<ref name=Grillner2005>{{cite journal| year=2005| title=Mechanisms for selection of basic motor programs—roles for the striatum and pallidum| journal=Trends in Neurosciences| volume=28| pages=364–370| pmid=15935487| doi=10.1016/j.tins.2005.05.004| last1=Grillner |first1=S| issue=7| author-separator=,| display-authors=1| last2=Hellgren| first2=J| last3=Menard| first3=A| last4=Saitoh| first4=K| last5=Wikstrom| first5=M}}</ref>
 
* [[Olfaktorni bulbus]] je specialna struktura, ki procesira vohalne signale in pošilja svoje odgovore v olfaktorni del skorje. Pri mnogih vretenčarjih je glavni sestavni del možganov. Pri prvakih je zelo zmanjšana.<ref>{{cite journal| last=Northcutt |first=RG| year=1981| title=Evolution of the telencephalon in nonmammals| journal=Annual Review of Neuroscience| volume=4| pages=301–350| pmid=7013637| doi=10.1146/annurev.ne.04.030181.001505}}</ref>
 
==== Sesalci ====
Največja razlika med možgani sesalcev in drugih vretenčarjev je v velikosti. Sesalec ima možgane povprečno približno dvakrat večje kotod enako velikvelikega ptičptiča in desetkrat večje kotod plazilecplazilca enake velikosti.<ref name=Northcutt2002>{{cite journal |last=Northcutt |first=RG |title=Understanding vertebrate brain evolution |journal=Integrative & Comparative Biology |volume=42 |pages=743–756 |pmid=21708771 |url=http://icb.oxfordjournals.org/content/42/4/743.full |doi=10.1093/icb/42.4.743 |year=2002 |issue=4}}</ref>
 
Velikost ni edina razlika., saj Obstajajoobstajajo tudi razlike v obliki. Rombencefalon in mezencefalon sesalcev sta podobna kot pri drugih vretenčarjih. Največja razlika je v prozencefalonu, ki je veliko večji in ima drugačno strukturo.<ref name=Barton>{{cite journal| last1=Barton| first1=RA| title = Mosaic evolution of brain structure in mammals| year = 2000| journal = Nature| volume = 405| pages= 1055–1058| pmid = 10890446| doi=10.1038/35016580| last2=Harvey| first2=PH| issue=6790}}</ref> Možganska skorja je del možganov, po katerem se sesalci najbolj razlikujejo od drugih vrstskupin. Pri nesesalcih je površina [[veliki možgani|velikih možganov]] povezana sz primerjalnorazmeroma preprosto strukturo iz treh plasti, ki jo imenujemo pallium. Skorja pri sesalcih obsega celovitokompleksno šestplastno strukturo, ki jo imenujemo [[neokorteks]] ali izokorteks.<ref name=Aboitiz>{{cite journal| title = The evolutionary origin of the mammalian isocortex: Towards an integrated developmental and functional approach| journal = Behavioral and Brain Sciences| year = 2003| volume = 26| pages = 535–552| url = http://www.bbsonline.org/Preprints/Aboitiz/Referees| pmid = 15179935| doi = 10.1017/S0140525X03000128| last = Aboitiz |first=F |last2=Morales |first2=D |last3=Montiel |first3=J| issue = 5}}</ref> Več področijregij na mejirobu neokorteksa, vključno s hipokampusom in [[amigdala|amigdalo]], je mnogo bolj razvitih pri sesalcih kot pri drugih vretenčarjih.<ref name=Barton/>
 
Izpopolnjenost možganske skorje prinaša spremembe tudi nav drugih možganskih področjihregijah. Zgornji kolikel, ki je pomemben pri vizualnem nadzoru vedenja večine vretenčarjev, je pri sesalcih zelo majhen. Številne njegove funkcije prevzameprevzamejo vidnotemu področjenamenjene regije možganske skorje.<ref name=Northcutt2002/> Mali možgani sesalcev vsebujejo velika področjaobmočja ([[neocerebellum]]), ki podpirajo možgansko skorjo, česar pri drugih vretenčarjih ne najdemo.<ref>{{cite book |year=1977 |title=The Vertebrate Body |publisher=Holt-Saunders International |page= 531|isbn=0-03-910284-X |last=Romer |first=AS |last2=Parsons |first2=TS}}</ref>
 
==== Prvaki ====
|[[Človek]]||7,4–7,8
|-
|[[ŠimpanzŠimpanzi]]||2,2–2,5
|-
|[[Rezus]] (opica)||2,1
|-
|[[DelfinVelika pliskavka]]||4,14<ref name=Marino>{{cite journal| last = Marino| first = Lori| title = Cetacean Brain Evolution: Multiplication Generates Complexity| journal = International Society for Comparative Psychology| issue = 17| pages = 1–16| year = 2004| url = http://www.cogs.indiana.edu/spackled/2005readings/CetaceanBrainEvolution.pdf|format=PDF| accessdate = 2010-08-29 }}</ref>
|-
|[[SlonSloni]]||1,13–2,36<ref>{{Cite journal | doi = 10.1016/j.brainresbull.2006.03.016 | last = Shoshani | first = J | last2 = Kupsky | first2 = WJ | last3 = Marchant | first3 = GH| title = Elephant brain Part I: Gross morphology, functions, comparative anatomy, and evolution | journal = Brain Research Bulletin | volume = 70 | issue = 2 | pages = 124–157 | year = 2006 | pmid = 16782503}}</ref>
|-
|[[PesDomači pes]]||1,2
|-
|[[KonjDomači konj]]||0,9
|-
|[[Podgana]]||0,4
<!--|-
|colspan="2" style="text-align: left;" |EQ relativev torazmerju thedo catdomače asmačke standardkot speciesstandarda: EQ(catmačka)=1-->
|-
|}
 
Možgani človeka in drugih [[prvaki|prvakov]] imajo enako strukturo kot možgani drugih sesalcev, vendar so večinoma večji glede na telesno velikost.<ref name=Finlay>{{cite journal| year = 2001| title = Developmental structure in brain evolution| journal = Behavioral and Brain Sciences| volume = 24| pages = 263–308| pmid = 11530543| last = Finlay |first=BL |last2=Darlington |first2=RB |last3=Nicastro |first3=N| issue = 2|doi=10.1017/S0140525X01003958}}</ref> Najbolj sprejet način primerjave možganov med različnimi živalskimi vrstami je [[količnik encefalizacije]], ki upošteva nelinearnost razmerja možgani-telo.<ref name=Roth2005/> Povprečen količnik ljudi je 7-8, količnik drugih prvakov je 2-3. Količnik delfinov je višji kot pri človeku podobnih opicah in drugih prvakih (z izjemo človeka),<ref name=Marino/> vendar imajo skoraj vsi drugi sesalci pa imajo precej nizek EQ.
 
Večina povečanja možganov prvakov izhajaje izna masivneračun obsežne razširitve možganske skorje, posebno [[prefrontalna skorja|prefrontalne skorje]] in delov skorje, ki sodelujejo pri vidnem zaznavanju.<ref>{{cite book| last = Calvin| first = WH| title = How Brains Think| publisher = Basic Books| year = 1996| isbn = 978-0-465-07278-1| url = http://books.google.com/?id=z1r03ECL5A8C}}</ref> Mreža vizualnegaprvakov procesiranjaza prvakovvizualno procesiranje obsega najmanj 30 različnih možganskih podoročijregij s celovitokompleksnim mrežoomrežjem medpovezavpovezav. Ocenjujejo, da področjaobmočja vizualnega procesiranja zavzemajoobsegajo več kot polovico celotne površine neokorteksa prvakov.<ref name = Sereno1995>{{cite journal | doi = 10.1126/science.7754376 | last1 = Sereno |first1 = MI | last2 = Dale | first2 = AM | last3 = Reppas | first3 = AM | last4 = Kwong | first4 = KK | last5 = Belliveau | first5 = JW | last6 = Brady | first6 = TJ | last7 = Rosen | first7 = BR | last8 = Tootell |first8 = RBH | year = 1995 | title = Borders of multiple visual areas in human revealed by functional magnetic resonance imaging | journal = Science | publisher = AAAS | volume = 268 | issue = 5212 | pages = 889–893 | url = http://www.cogsci.ucsd.edu/~sereno/papers/HumanRetin95.pdf | pmid = 7754376}}</ref> Prefrontalna skorja nosiopravlja funkcije, ki vključujejo načrtovanje, [[delovni spomin]], [[motivacija|motivacijo]], [[pozornost]] in izvršilni nadzor. Pri prvakih zavzema veliko večji delež možganov kot pri drugih vrstah. Posebno velika je pri človeku.<ref>{{cite book |last=Fuster |first=JM |title=The Prefrontal Cortex |year=2008 |publisher=Elsevier |isbn=978-0-12-373644-4 |pages=1–7}}</ref>
 
== Fiziologija ==
Projekcije suprakiazmatičnega jedra vodijo v hipotalamus in v možgansko deblo. Vključene so v izvršitev ciklov budnosti in spanja. Pomemben del sistema je [[retikularna formacija]]. Retikularni nevroni pošiljajo signale do talamusa. Ta nato pošilja signale, ki nadzorujejo raven aktivnosti, v predele skorje. Poškodba retikularne formacije lahko povzoči trajno [[koma|komatozno]] stanje.<ref name="Principles45" />
 
Med spanjem se dogajajo velike spremembe v možganski aktivnosti.<ref name=Principles47>[[#refPrinciples|''Principles of Neural Science'']], Ch. 47</ref> Do leta 1950 so mislili, da možgani med spanjem mirujejo.<ref>{{cite book| last=Kleitman| first=N| year=1938, revised 1963, reprinted 1987| title=Sleep and Wakefulness| publisher=The University of Chicago Press, Midway Reprints series| isbn=0-226-44073-7}}</ref> Sedaj se ve, da je to daleč od resnice. Možganska aktivnost se nadaljuje tudi v spanju, vendar se vzorci zelo razlikujejo. Obstajata 2 fazi spanja: [[REM]] (''Rapid eye movement''), spanje s hitrim premikanjem očenih zrkel (s sanjami) in NREM (''Non-rapid eye movement''), brez hitrega premikanja očesnih zrkel (navadno brez sanj). Pojavljata se v različnih vzorcih skozi epizodo spanja. Možno je meriti 3 tipe različnih vzorcev možganske aktivnosti: REM, plitki NREM in globoki NREM. Med globokim NREM spanjem, imenovanim tudi [[spanje počasnih valov]], se možganska aktivnost v skorji kaže v obliki velikih sinhroniziranih valov, ki so v budnem stanju burni in desinhronizirani. Raven nevrotransmitorjevnevrotransmiterjev [[noradrenalin]]a in [[serotonin]]a med to obliko spanja upade in med REM fazo pade skoraj na nič. Ravni [[acetilholin]]a kažejo ravno obraten vzorec.<ref name=Principles47/>
 
=== Homeostaza ===