Redakcija: 17:18, 8. marec 2013 uredi Addbot (pogovor \| prispevki) Boti 130.396 urejanj m Bot: Migracija 48 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q3270143 ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:25, 14. marec 2013 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.678 urejanj m m/-p:l Novejše urejanje →
Vrstica 5: Večina zvezd, tudi Sonce, so zvezde z [[glavni niz\|glavnega niza]] in v njihovih središčih poteka [[jedrsko zlivanje\|zlivanje]] atomskih jeder (nuklearna fuzija), pri katerem se pretvarjajo [[atom]]i [[vodik]]a v atome [[helij]]a. Za te zvezde velja, da svetlejše kot so bolj vroče so in obratno. Te zvezde so na najbolj stabilni točki njihovega razvoja; kar običajno traja približno 5 [[milijarda\|milijard]] [[leto\|let.]] Ko te zvezde začno umirati, postanejo [[zvezda orjakinja\|orjakinje]] in [[nadorjakinja\|nadorjakinje]] (to področje je nad področjem glavnega niza v HRD). Te zvezde so porabile vso svojo zalogo vodika in so zelo stare (oziroma na visoki stopnji razvoja). Jedro teh zvezd se počasi seseda, zunanje plasti pa se napihnejo. Te zvezde sčasoma eksplodirajo (postanejo [[planetarna meglica\|planetarne meglice]] ali [[supernova\|supernove]], kar je odvisno od njihove [[masa\|mase]]) in potem postanejo [[bela pritlikavka\|bele pritlikavke]] (masa do 1,44 [[Sončeva masa\|Sončeve mase]]), [[nevtronska zvezda\|nevtronske zvezde]] (od 1,44 do 3,00 Sončevih mas) ali [[črna luknja\|črne luknje]] (masa več kot 3,00 Sončeve mase). Manjše zvezde (kot npr. Sonce) končno postanejo medle bele pritlikavke (vroče, bele, zatemnjene zvezde), ki so pod področjem glavnega niza v HRD. Te vroče, počasi skrčujoče zvezde so porabile svoje jedrsko gorivo in postanejo hladne, temne, [[črna pritlikavka\|črne pritlikavke]]. ~~[[Američani\|~~Ameriški]] [[astronom]] in [[astrofizik]] [[Henry Norris Russell]] je v letih od [[1904]] do [[1913]] in [[1915]] dal odvisnosti absolutnega izseva in temperature zvezd, ki jo je odkril ~~[[Danska\|~~danski]] astronom in [[kemik]] [[Ejnar Hertzsprung]], današnjo obliko v Hertzsprung–Russllovem diagramu. [[Slika:HRDiagram.png\|frame\|center\|Hertzsprung-Russllov diagram avtorja [http://www.atlasoftheuniverse.com/hr.html Richarda Powella], objavljen z dovljenjem. 22.000 zvezd je vnešenih iz [[Katalog Hipparcosa\|Kataloga Hipparcosa]] in 1000 iz [[zvezdni katalog\|Glieseovega kataloga]] bližnjih zvezd. Diagram kaže, da se zvezde pojavljajo le v določenih predelih diagrama. Najizrazitejše je diagnalno, ki poteka od zgornjega levega kota (vroče in svetle) do spodnjega desnega kota (hladnejše in manj svetle), imenovano [[glavni niz]]. Spodaj levo se nahajajo [[bela pritlikavka\|bele pritlikavke]], nad glavnim nizom so [[podorjakinja\|podorjakinje]], [[orjakinja\|orjakinje]] in [[nadorjakinja\|nadorjakinje]]. [[Sonce]] trenutno leži v glavnem nizu pri izsevu 1 ([[absolutni izsev]] 4,8) in [[barvni indeks]] B-V 0,66 (temperatura 5780 K, [[spektralna razvrstitev zvezd\|spektralni razred]] G2 V)]] Vrstica 13: * [[spektralna razvrstitev zvezd]] {{portal\|~~Astronomija~~astronomija\|{{ispa}}}} [[Kategorija:Zvezde]]

Hertzsprung-Russllov diagram: Razlika med redakcijama