Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m - slika |
|||
Vrstica 37:
Najbolj osupljiv dokaz, da je zanimanje prešlo meje [[evrocentrizma]], je prinesel uporniški mladi rod 60. let. V rdeče umetno usnje vezane Besede [[predsednika]] Mao Zedonga so kot Rdeča knjižica prehajale iz rok v roke. Veliki predsednik je napovedoval bližnjo zmago [[socializma]] nad »hudičem« [[imperializma]]. Tisoči [[Evropejcev]] so navdušeno sprejemali sporočilo Rdeče knjižice, pri tem pa spregledali, kako surovo [[Kitajska]] krši [[temeljne človekove pravice]].
V [[hladni vojni]] je bila strah zbujajoča politična [[nasprotnica]] supersila [[Sovjetska zveza]]. [[Aleksander Isajevič Solženicin]], priča in žrtev kazenskih taborišč [[Josipa V. Stalina]], je lahko [[1962]] pod varstvom [[Nikite S. Hruščkova]] objavil En dan Ivana Denisoviča, prvo poročilo o [[gulagih]] , sibirskih [[delovnih taboriščih]]. Poznejši Solženicinovi obračuni s [[stalinizmom]] (Rakov oddelek, Prvi krog) niso smeli iziti v [[Sovjetska zveza|ZSSR]], vendar so [[1968]] prišli na [[Zahod]] in so izšli v številnih prevodih. To je bilo značilno, saj so prav takrat [[čete]] [[Varšavskega pakta]] zatrle v [[Češkoslovaški]] poskus uresničevanja »socializma s človeško podobo«, s čimer se je končala [[praška pomlad]].
== Anglo-ameriške knjižne uspešnice ==
| |||