Hladnikova brv na Špici: Razlika med redakcijama

'''Hladnikova brv na Špici'''<ref name="Odlok">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=111765#!/Odlok-o-dolocitvi-imen-ulic-mostov-brvi-in-sprememb-potekov-ulic-na-obmocju-Mestne-obcine-Ljubljana Uradni list RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013], pridobljeno 4. februarja 2013</ref>, prej "''Brv na Špici"'', je [[most]] za pešce in kolesarje, ki prečka [[Gruberjev kanal|Gruberjev kanal]] v [[Ljubljana|LjubljanLjubljani]]i na [[Prule, Ljubljana|Prulah]]. Brv je del celostne urbane ureditve Špice in mesto povezuje z zelenim zaledjem, predmestjem inter [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botaničnim vrtom]]. Namenjena je pešcem in kolesarjem.

Brv je bila predana prometu 7. maja 2009 leta. Projekt so izdelali v Ateljeju Dešman (arhitekta Miha in Katarina Dešman) in projektivnem podjetju Arhé, gradbena dela so izvedli Gradis Ljubljana, Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana in podjetje Meteorit. Projekt postavitve mostu je vodila Služba za razvojne projekte in investicije MU [[Mestna občina Ljubljana|MOL]]. Leta 2013 je bila z odlokom MOL poimenovana po slovenskem botaniku in duhovniku [[Franc de Paula Hladnik|Francu Hladniku]], ustanovitelju Botaničnega vrta.<ref name="Odlok"/>

[[Most]] je lahkotna prostorska palična konstrukcija dvojnega loka z odprtim trikotnim prerezom razpetine 38 m. Ima le minimalne temelje, ki ležijo na pilotih, tako da ni bil poškodovan obrežni rob. V nosilni prerez je v rahlem loku postavljena pohodna površina. Ker se konstrukcija loka vzpenja hitreje kot hojnica, se prometna površina proti sredini zoži, proti bregovoma pa razširi (s 3,5 m na sredini na 4,5 m na bregovih). V pohodno površino je vgrajeno talno gretje. Osvetlitev mostu je izvedena z LED svetilkami, zato je diskretna in varčna.

Celotno konstrukcijo so izdelali v delavnici podjetja Meteorit in jo v treh kosih prepeljali na objekt, kjer so jo zvarili in zmontirali. Kljub majhni teži jeklene konstrukcije (29 ton) je montaža, zaradi oteženega pristopa in zahteve po ohranitvi okoliških dreves, potekala s pomočjo dveh avtodvigal nosilnosti 200 t in avtodvigala 60t60 t.