Doha: Razlika med redakcijama

}}

 

 

Mesto v zadnjih desetletjih doživlja eksploziven razmah na račun bogatih zalog [[surova nafta|surove nafte]], ki imajo od odkritja leta 1949 glavno vlogo v gospodarstvu države. Podoba mesta se hitro spreminja zaradi gradnje vedno novih nebotičnikov in pridobivanja kopnega v plitvem morju pred obalo. Lastništvo nepremičnin je bilo dolgo omejeno na državljane in šele leta 2004 so oblasti dovolile izseljencem kupovati zemljo v točno določenih delih mesta. To je zaradi velikega pritoka investicij vodilo v strmoglavo povišanje najemnin, zaradi česa so določili nova območja, ki so zdaj prizorišče intenzivne gradnje.<ref>{{navedi novice |author=Arnold, Damian |date=8.2.2008 |title=The transformation of Doha: the skyline of the Qatari capital is changing rapidly as expatriate demand for residential property forces up rents and fuels a construction boom |url=http://www.meed.com/sectors/construction/the-transformation-of-dohas-skyline/638445.article |work=Middle East Economic Digest}}</ref> Med vidnejšimi pridobitvami so Muzej islamske umetnosti, ki je bil leta 2008 zgrajen na umetnem otoku pred obalo Dohe po načrtih arhitekta [[I. M. Pei]]ja,<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=Doha (Qatar) |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/168027/Doha |work=[[Enciklopedija Britannica]] |accessdate=15.1.2013}}</ref> novo mednarodno [[letališče]] južno od mesta, ki je trenutno v gradnji,<ref>{{navedi splet| title=New Doha International Airport (NDIA), Qatar |url=http://www.airport-technology.com/projects/doha/ |work=airport-technology.com |accessdate=15.1.2013}}</ref> in 400 km² velika serija umetnih otokov The Pearl-Qatar (»biser«), ravno tako še v gradnji. Slednje je prvo območje Katarja, kjer so lahko lastniki zemljišč tudi tujci.<ref>{{navedi novice |title=Reclamation of The Pearl-Qatar island completed |work=Middle East and North Africa Business Report |date=8.10.2006 |accessdate=15.1.2013}}</ref>