Alžirija: Razlika med redakcijama

dodanih 17 zlogov ,  pred 7 leti
m
r2.7.3) (robot Dodajanje: bxr:Алжир; kozmetične spremembe
m (r2.7.2) (robot Dodajanje: pa:ਅਲਜੀਰੀਆ)
m (r2.7.3) (robot Dodajanje: bxr:Алжир; kozmetične spremembe)
Iz imena glavnega mesta Alžira je izpeljano ime dežele lahko razložimo tako, da razumemo Alžirijo kot širše zaledje mesta Alžira. Preostala tri večja mesta so postala kolikor toliko pomembna šele z industrializacijo po pridobitvi neodvisnosti.
 
Samo ime glavnega mesta (arabsko: El Jazair) pomeni preprosto "Otoka" in se nanaša na dva majhna otoka, ki ležita pred starim delom mesta Alžira. Tako kot številna druga severnoafriška mesta je tudi Alžir nastal iz rimskega naselja.
 
Berberski domačini so imeli že v 3. in 2. tisočletju pr. n. št. visoko razvito kulturo z lastno pisavo, ki jo v nespremenjeni obliko še danes uporabljajo [[Tuaregi]]. Od 12. stoletja pr. n. št. so [[Feničani]] iz vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]] tudi na obali današnje Alžirije ustanavljali trgovske kolonije, ki pa so prišle po propadu feničanskih matičnih mest pod vladavino mogočne trgovske sile [[Kartagina|Kartagine]]. Potem ko so [[Rimljani]] leta 146 pr. n. št. Kartagino razdejali in si podredili numidijska kraljestva, so postala mesta z zaledjem vred rimska provinca (46 pr. n. št.). Številne, deloma dobro ohranjene razvaline rimskih garnizijskih mest in drugih naselij (Timgad, Djemila, Tipasa itd.) pričajo o razcvetu dežele pod Rimljani. Rimljanom so po zatonu njihove države sledili [[Vandali]] (429 - 534) in [[Bizantinci]] (od 534), ki pa niso zmogli zadržati vdora Arabcev. V islam spreobrnjeni Arabci so se sredi 7. stoletja razširili iz [[Egipt]]a na zahod in si nekaj desetletjih podredili ves Magreb. Od leta 1519 je bila Alžirija pod turško oblastjo, pozneje pa je dokončno postala del [[osmansko cesarstvo|osmanskega cesarstva]]. [[Turki]] so Alžir povzdignili v glavno mesto dežele, ki so jo obvladovali, in utrdili so njene meje na vzhodu in zahodu. Vsekakor pa so komajda kaj vplivali na njeno notranjost.
 
Preden so [[Francozi]] osvojili Alžirijo, je od leta 1816 odšlo tja nekaj angleških in francoskih kazenskih ekspedicij proti turškim morskim roparjem. Junija 1830 je zahodno od Alžira naposled pristala francoska armada, ki je štela 37000 mož, in v nekaj tednih zasedla mesta [[Alžir]], [[Oran]] (Vahran) in [[Annabo]] (Bone, Annabah). Ko pa so Francozi začeli širiti območje svoje oblasti, je [[Amir Abd Al Kader]] (1808 - 1883) organiziral oborožen odpor in vodil proti Francozom »sveto vojno«. Francozi so osvojili ves sever dežele z oddaljenim zaledjem Tellskega Atlasa vred šele leta 1847. Emir se jim je moral ukloniti, vendar ga odtlej slavijo kot alžirskega narodnega junaka.
[[bs:Alžir]]
[[bug:Aljazair]]
[[bxr:Алжир]]
[[ca:Algèria]]
[[ce:Алжир]]
93.577

urejanj