Foederati: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2+) (robot Spreminjanje: sr:Федерати
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (Robot: Spreminjanje pl:Federaci v pl:Foederati; kozmetične spremembe
Vrstica 1:
'''Foederatus''' (mn. '''foederati''' iz [[latinščina|latinske]] besede ''foedus'', ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje [[Rimska republika|Rimske republike]] do konca [[Rimski imperij|Zahodnega Rimskega cesarstva]]. V zgodnji Rimski republiki je izraz ''foederatus'' označeval pleme, ki se je s pogodbo (''foedus'') obvezalo, da bo v kriznih obdobjih Rimski republiki prispevalo kontingent vojakov. Federati niso bili [[kolon]]i in niso bili rimski državljani (''civitas''). [[Pleme]] [[Latinci|Latincev]] so imeli [[Rimljani]] za krvne zaveznike, ostali pa so bili samo zavezniki ali ''socii''.
 
Pogodba je predpisovala obveznosti, ki na drugi strani niso prinašale ustreznih ugodnosti, zato je v Rimski republiki prihajalo do trenj, ki so na koncu pripeljala do socialne vojne med Rimljani in njihovimi tesnimi zavezniki in nezadovoljnimi ''socii''. Zakon [[Lex Iulia]] iz leta [[90 pr. n. št.]] je sprejel njihove zahteve in federalnim državam ponudil rimsko državljanstvo. Nekatera mesta, na primer [[Heraclea|Herakleja]] in [[Neapelj]], niso bila pripravljena sprejeti tega zakona in se niso vključila v rimsko ''res publica''.
 
Kasneje sta se pomen in uporaba izraza ''foederati'' širila skladno z rimsko prakso podjarmljanja celotnih barbarskih plemen, med katerimi so bili tudi [[Atakoti]], [[Franki]], [[Vandali]], [[Alani]] in - najbolj znani - [[Vizigoti]]. Vsa plemena so morala v rimsko vojsko prispevati svoje vojake.
 
Iz rimske besede ''foedus'' izhaja tudi beseda federacija, ki je pomenila pogodbo med [[Rim]]om in drugimi narodi za trajno vzajemno pomoč. Na začetku je rimska pomoč pomenila denar in hrano, v [[4. stoletje|4.]] in [[5. stoletje|5. stoletju]] pa so dohodki od davkov v Rimu začeli usihati in naziv federati so začeli podeljevati tudi krajevnim zemljiškim posestnikom. Podelitev naslova je istočasno pomenila tudi nekakšno dovoljenje za naselitev na ozemlju [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva.]] Zemljiški posestniki so živeli predvsem v oddaljenih obmejnih provincah – markah – na obsežnih, večinoma samozadostnih posestih - vilah in so bili lojalni centralni oblasti. Z upadanjem moči centralne oblasti so postajali odnosi vedno bolj ohlapni in federalna ozemlja so se začeja drobiti in so postajala vedno manjša in manjša.
 
[[Franki]] so postali federati lata [[358]], ko jim je [[Julij Apostat]] dovolil obdržati ozemlja v severni [[Galija|Galiji]], kjer se je v preteklem stoletju število prebivalcev zelo zmanjšalo. Glavnina rimske vojske, ki je branila [[Ren]], je bila kakšnih 150 km južno in zahodno od Rena. Frankovski naseljenci so se naselili na ozemljih vzhodno in severno od [[Rimljani|Rimljanov]] in pomagali braniti cesarstvo. Bili so tamponska država med cesarstvom in germanskimi plemeni in vir informacij o nasprotnikih. Preboj meje na Renu pozimi leta [[406]] in [[407]] je pomenil konec rimske prisotnosti na Renu, saj so vdirajoči Vandali in Alani odločilno porazili združeno rimsko in frankovsko vojsko.
Vrstica 15:
V [[5. stoletje|5. stoletju]] je dotok bogastva iz [[Rimski imperij|Vzhodnega Rimskega cesarstva]] začelo usihati. Plačevanje najemniških vojakov je postalo vprašljivo in vojaška moč Zahodnega Rimskega cesarstva je postala odvisna skoraj izključno na federalnih enotah. Leta [[451]] je bil na primer [[Atila]] poražen samo s pomočjo federalnih enot, v katerih so bili tudi [[Vizigoti]] in [[Alani]], leta [[476]] pa so prav federati zadali Rimskemu cesarstvu smrtni udarec, ko so pod [[Odoaker]]jevim poveljstvom odstavili zadnjega rimskega cesarja [[Romul Avgustul|Romula Avgustula]].
 
== Viri ==
* Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1977, 2, 673
 
[[Kategorija:Rimski imperij]]
Vrstica 39:
[[nl:Foederati]]
[[no:Foederati]]
[[pl:FederaciFoederati]]
[[pt:Foederati]]
[[ro:Foederati]]