Wikipedija

Gospodarjenje z gozdom: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
pp jezik, navedba literature
Vrstica 1:
'''Gospodarjenje z gozdom''' je osnovna dejavnost v [[gozdarstvo|gozdarstvu]]. Z njo se ureja način, kako lastnik ([[gospodar]]) [[gozd]]a [[posegi v gozd|posega v gozd]] zaradi pridobivanja materialnih dobrin. Glej - [[pridobivanje gozdnih proizvodov| pridobivanja gozdnih proizvodov]].▼
== Gospodarjenje z gozdom ==
 
▲'''Gospodarjenje z gozdom''' je osnovna dejavnost v [[gozdarstvo|gozdarstvu]]. Z njo se ureja način, kako lastnik ([[gospodar]]) [[gozd]]a [[posegi v gozd|posega v gozd]] zaradi pridobivanja materialnih dobrin. Glej[[pridobivanje gozdnih proizvodov| pridobivanja gozdnih proizvodov]].
 
Z ekološkega vidika predstavlja vsak poseg v gozd ([[ekosistem]]) ekološko motnjo, ki na svoj način vpliva ali prizadene [[ekološko ravnovesje]] v gozdu. Da delovanja gozda ne bi preveč prizadeli, morajo biti človekovi posegi v gozd premišljeni (strokovni) in omejeni. Za to skrbi gozdarska služba, oziroma služba za [[urejanje gozdov]].
 
V ožjem strokovnem smislu, pomeni gospodarjenje z gozdom, razumno poseganjevposeganje v gozd zaradi pridobivanja lesa. Poseganje naj bi bilo takšno, da bi v čim manjši meri zmotilo ekološko ravnovesje in da bi gozdu omogočilo njegovo čim prejšnjo [[regeneracija gozda|regeneracijo]]. Taka pričakovanja omogoča le dobro ohranjen, (so)naraven gozd.
 
Zato je v Sloveniji, pri gospodarjenju z gozdom, uveljavljeno načelo [[Sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]]. To načelo predpostavlja, da se lastniške zahteve po pridobivanju lesa, zavestno podrejajo naravnim potrebam gozda. S tem se gozdu omogoča optimalno delovanje in trajen obstoj. Poleg zanesljive samoohranitve, uravnovešen gozd v optimalni kondiciji, lastniku omogoča redne, maksimalne lesne donose, širši družbi pa blagodejno delovanje vseh ostalih [[funkcije gozda|funkcij gozda]]. ▼
 
V gospodarskih gozdovih je žal mogoče obvarovati naravne potrebe gozda le z omejevanjem posegov v gozd. To velja zlasti za [[sečnja|sečnjo]]. Sečnja drevja predstavlja najintenzivnejši trajni poseg v gozd. Omejitev sečnje se nanaša na jakost in pogostnost sečenj. Določajo jih [[gozdnogospodarski načrt|gozdnogospodarski načrti]], ki med drugim, določadoločajo najvišjo dovoljeno količino lesa za posek - [[etat]].▼
▲Zato je v Sloveniji, pri gospodarjenju z gozdom, uveljavljeno načelo [[Sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]]. To načelo predpostavlja, da se lastniške zahteve po pridobivanju lesa, zavestno podrejajo naravnim potrebam gozda. S tem se gozdu omogoča optimalno delovanje in trajen obstoj. Poleg zanesljive samoohranitve, uravnovešen gozd v optimalni kondiciji, lastniku omogoča redne, maksimalne lesne donose, širši družbi pa blagodejno delovanje vseh ostalih [[funkcije gozda|funkcij gozda]].
 
Dobro je vedeti, da razumno gospodarjenje z gozdom vnačeloma načelune ni,predstavlja nitidodatnega dodatnodela delo,in nitidodatnih dodaten strošekstroškov. Je le dragocena pomoč gozdu in možnost, da potrebno delo (sanacija ekosistema) gozd opravi namesto nasgospodarja. VelikoTo stori veliko bolje, ceneje in popolneje.▼
▲V gospodarskih gozdovih je žal mogoče obvarovati naravne potrebe gozda le z omejevanjem posegov v gozd. To velja zlasti za [[sečnja|sečnjo]]. Sečnja drevja predstavlja najintenzivnejši trajni poseg v gozd. Omejitev sečnje se nanaša na jakost in pogostnost sečenj. Določajo jih [[gozdnogospodarski načrt|gozdnogospodarski načrti]], ki med drugim, določa najvišjo dovoljeno količino lesa za posek - [[etat]].
 
Neokrnjen gozd je dragocen naravni potencial. Ob razumnem ravnanju z njim, predstavlja razkošno gratis darilo - lastniku, in celotni družbi, nam vsem. Za njegovo ohranitev se je vredno prizadevati. Gozdarstvo v Sloveniji se ponaša z že skoraj 250-letno tradicijo. Dobro bi bilo, da bi jo nadaljevali uspešno.▼
▲Dobro je vedeti, da razumno gospodarjenje z gozdom v načelu ni, niti dodatno delo, niti dodaten strošek. Je le dragocena pomoč gozdu in možnost, da potrebno delo (sanacija ekosistema) gozd opravi namesto nas. Veliko bolje, ceneje in popolneje.
 
Skoraj tri četrtine gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti.
▲Neokrnjen gozd je dragocen naravni potencial. Ob razumnem ravnanju z njim, predstavlja razkošno gratis darilo - lastniku, celotni družbi, nam vsem. Za njegovo ohranitev se je vredno prizadevati. Gozdarstvo v Sloveniji se ponaša z že skoraj 250-letno tradicijo. Dobro bi bilo, da bi jo nadaljevali uspešno.
 
== Viri in literatura ==
Skoraj* tri{{navedi četrtine gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti.članek |author=Silvestra Rogelj Petrič, |title=Zelena pljuča našega planeta so marsikje načeta, |work=Delo |date=27. jan1. 2011, |page=24.</ref>}}
 
[[Kategorija:Gozdarstvo]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Gospodarjenje_z_gozdom«