Toharščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jalen (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Jalen (pogovor | prispevki)
Vrstica 40:
Toharščina predstavlja najbolj vzhodno vejo indoevropskih jezikov. Njeno odkritje je spremenilo nekatere ustaljene teorije in hipoteze o odnosih med indoevropskimi jeziki, ki so bile v primerjalnem jezikoslovju vzpostavljene v 19. stoletju.
 
Pred odkritjem toharščine je veljala poenostavljena zemljepisna delitev indoevropskih jezikov na [[Indoevropski_jeziki#Delitev_kentum-satem|kentumske in satemske]], po kateri naj bi bile kentumske veje razširjene na zahodu, satemske pa na vzhodu. Kljub svoji skrajno vzhodni zemljepisni legi pa je toharščina kentumska veja (beseda za števnik '100' je v toharščini A ''känt'', v toharščini B pa ''kante''). in obenemObenem kaže pomembne morfološke vzporednicepodobnosti s severnoevropskimi vejami indoevropskih jezikov (npr. z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]]) in edinstvene podobnosti v besedišču z grščino (toharsko A ''prātsak'', toharsko B ''pratsāko'' v pomenu 'prsi' je tvorbeno enaka beseda kot [[stara grščina|stgr.]] ''prósōpon'' 'obraz'). Zanimivo je tudi, da je toharska beseda za ribo (''laks'' v toharščini B) enaka baltoslovanski in germanski besedi za [[losos]]a.
 
Med kentumske spadajo tudi kasneje odkriti [[anatolski jeziki]] v Mali Aziji, ki veljajo za najzgodnejšo indoevropsko vejo. Na podlagi jezikoslovne teorije o valovih nemškega jezikoslovca Johannesa Schmidta je bila zato postavljena nova hipoteza, po kateri satemski jeziki pomenijo inovacijo v osrednjem delu indoevropske pradomovine, kentumski jeziki (in med njimi toharščina) pa predstavljajo starejšo periferno razvojno stopnjo.
 
Na podlagi skupnih besed in slovničnih potez toharščine z baltoslovanskimigermanskimi, germanskimibaltoslovanskimi in keltskimi jeziki ter celo z [[grščina|grščino]] in [[frigijščina|frigijščino]] znanstveniki domnevajo, da naj bi predniki toharščine izvirali iz vzhodne Evrope. Obstajajo celo poskusi dokazovanja, da naj bi bili toharščini najbliže sorodni [[germanski jeziki]]<ref name="Adams"> Douglas Adams: "The Position of Tocharian Among the Other Indo-European bs Languages", Journal of the American Oriental Society, 104.3, 1984. Str. 395-402.</ref>

Njihova selitev se je verjetno zgodila precej pred prodorom [[indoiranski jeziki|indoiranskih jezikov]] v Srednjo Azijo<ref name="mallory Indo-Europeans"/>. Po mnenju jezikoslovcev naj bi se predniki Toharcev iz [[indoevropski prajezik|praindoevropske jezikovne skupnosti]] ločili zelo zgodaj, vendar za predniki anatolskih jezikov, ki veljajo za najzgodnejšo indoevropsko vejo. Njihova selitev proti vzhodu je datirana v sredino 4. tisočletja pr. n. št., možen arheološki dokaz zanjo pa je afanasijevska kultura, ki se pojavi v 3. tisočletju pr. n. št. v [[Altaj]]skem gorovju.<ref name="Anthony">{{cite book | title=The Horse, the Wheel, and Language |first=David W. | last=Anthony | location=Princeton, New Jersey |publisher=Princeton University Press |year=2007 |isbn=978-0-691-05887-0 }}</ref>.
 
==Sklici==