Toharščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ poimenovanje |
m →Značilnosti: slog |
||
Vrstica 39:
Toharščina predstavlja najbolj vzhodno vejo indoevropskih jezikov. Njeno odkritje je spremenilo nekatere ustaljene teorije in hipoteze o odnosih med indoevropskimi jeziki, ki so bile v primerjalnem jezikoslovju vzpostavljene v 19. stoletju.
Pred odkritjem toharščine je veljala poenostavljena zemljepisna delitev indoevropskih jezikov na [[Indoevropski_jeziki#Delitev_kentum-satem|kentumske in satemske]], po kateri naj bi bile kentumske veje razširjene na zahodu, satemske pa na vzhodu. Kljub svoji skrajno vzhodni zemljepisni legi pa je toharščina kentumska veja in obenem kaže pomembne morfološke vzporednice s severnoevropskimi vejami indoevropskih jezikov (npr. z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]]). Med kentumske spadajo tudi kasneje odkriti [[anatolski jeziki]] v Mali Aziji. Na podlagi jezikoslovne teorije o valovih nemškega jezikoslovca Johannesa Schmidta je bila zato postavljena nova hipoteza, po kateri satemski jeziki
==Sklici==
|