Toharščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jalen (pogovor | prispevki)
+ poimenovanje
Jalen (pogovor | prispevki)
Vrstica 39:
Toharščina predstavlja najbolj vzhodno vejo indoevropskih jezikov. Njeno odkritje je spremenilo nekatere ustaljene teorije in hipoteze o odnosih med indoevropskimi jeziki, ki so bile v primerjalnem jezikoslovju vzpostavljene v 19. stoletju.
 
Pred odkritjem toharščine je veljala poenostavljena zemljepisna delitev indoevropskih jezikov na [[Indoevropski_jeziki#Delitev_kentum-satem|kentumske in satemske]], po kateri naj bi bile kentumske veje razširjene na zahodu, satemske pa na vzhodu. Kljub svoji skrajno vzhodni zemljepisni legi pa je toharščina kentumska veja in obenem kaže pomembne morfološke vzporednice s severnoevropskimi vejami indoevropskih jezikov (npr. z [[germanski jeziki|germanskimi jeziki]]). Med kentumske spadajo tudi kasneje odkriti [[anatolski jeziki]] v Mali Aziji. Na podlagi jezikoslovne teorije o valovih nemškega jezikoslovca Johannesa Schmidta je bila zato postavljena nova hipoteza, po kateri satemski jeziki predstavljajopomenijo inovacijo v osrednjem delu indoevropske pradomovine, kentumski jeziki pa predstavljajo starejšo periferno razvojno stopnjo.
 
==Sklici==