Hibernacija: Razlika med redakcijama

Med živali, ki hibernirajo, spadajo [[netopirji]], nekateri [[glodavci|godalcev]], evropski [[ježi]] (ter drugi [[žužkojedi]]) in nekateri [[vrečarji]]. Hibernirajo samo srednje velike živali, težke vsaj nekaj sto gramov, ki lahko shranijo dovolj energijskih rezerv za »prebujanje«. Najbolj znani hibernatorji so [[medvedi]], čeprav pri medvedih ne gre za pravo hibernacijo, saj se temperatura telesnega jedra pri njih zniža samo za nekaj stopinj (telesna temperatura je med 32 [[Celzij|°C]] in 35 &nbsp;°C)<ref name=nc>Nelson, Cox; Lehninger Principles of Biochemistry, 2008, str. 655.</ref> in se lahko med obdobji višjih temperatur ali zunanjih motenj hitro prebudijo.<ref>Tyson P. [http://www.pbs.org/wgbh/nova/satoyama/hibernation2.html Secrets of hibernation]. NOVA Online. Pridobljeno 16.9.2008.</ref>

Hibernacijo verjetno sprožijo okoljski dejavniki, kot sta nižanje temperature zraka in krajšanje dolžine dneva, ki vplivajo na izločanje določenih [[hormon]]ov v organizmu. Preden preidejo živali v stanje prezimovanja, veliko vrst živali poje ogromne količine hrane, ki se nalaga v maščobne zaloge, da bo žival lahko preživela zimo; medvedje npr. pojejo okoli 38.000 [[džul|kJ]] hrane na dan v času pozne [[pomlad]]i in [[poletje|poletja]], pred zimo pa tudi do 84.000 kJ na dan.<ref name=nc/> Med hibernacijo je telesna temperatura »nastavljena« na 20 º&nbsp;°C ali več pod normalno (nivo kontrolira [[hipotalamus]]). Kadar znaša zunanja temperatura med 5 in 15 º&nbsp;°C, ji telesna temperatura pasivno sledi, pri nižjih zunanji temperaturi pa se dvigne stopnja [[presnova|presnove]] in žival porablja zaloge energije da se ne ohladi preveč. Po koncu obdobja zimskega spanja prične žival generirati toploto s procesom [[termogeneza|termogeneze]] in telesna temperatura se ponovno dvigne na normalno.

* Nelson, D.L. & Cox, M.M. (2008). ''Lehninger Principles of Biochemistry'', 5. izdaja. NY: W.H. Freeman and Company, str. 655. ISBN 9781429208925978-1-4292-0892-5