Kočevarji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Odstranjevanje: ru:Готшейский диалект (strongly connected to sl:Kočevarščina) |
''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2 |
||
Vrstica 7:
V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) naselili nemške kmete iz [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860 km² in 177 naselj. Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je, deloma pa tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo 28000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Zaradi revščine so se mnogi izselili v [[Združene države Amerike|ZDA]], po ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta [[1918]] pa tudi zaradi političnega pritiska na [[Nemška manjšina na Slovenskem|nemško manjšino]]. Leta [[1940]] je število kočevskih Nemcev znašalo le še 12500.
Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]] so leta [[1941]] preselili prebivalstvo Kočevskega v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a, in iz katerega so nemške oblasti nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 20000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Le nekaj sto Kočevarjev se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref>
[[1945]] so morali skoraj vsi Kočevarji zapustiti Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi [[AVNOJ]]skih sklepov razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v [[taborišče|taboriščih]], predvsem v [[Taborišče Šterntal|Strnišču]] ''(Sterntal)'' in [[Teharje|Teharjah]] ''(Tüchern)''.
Vrstica 14:
Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter [[Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].
==Sklici==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
| |||