Dobrač: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
m →Geologija: slika |
||
Vrstica 22:
== Geologija ==
Dobrač in njegovo gorovje šteje v geološko enoto Dravske enote (nemško ''Drauzug''). Na vseh straneh najdemo geološke motnje. Na jugu je [[Ziljska dolina]] oz. Periadriatična [[tektonska prelomnica]], na severu pa se nahaja motnja vzdolž Plajberške doline. Proti zahodu so verjetno dobraške kamnine pokrile po naravni tektonski poti kamnine iz [[karbona]] pri [[Čajna|Čajni]]. Na vzhodu se Dobrač stopničasto spušča proti [[Beljaška kotlina|Beljaški kotlini]] vzdolž prelomnice, ki teče s severa proti jugu. Na severu pa je motnja Dravske doline pustila svoje sledove v poševni strukturi pobočji.
Kamnina Dobrača je večplastna, tako da se sloji ponavljajo. Sedimentne kamnine ležijo s tektonsko mejo na ziljskem kristalinu.
Značilnost dobraškega gorovja je v tem, da se kamnine iz [[trias]]a (zlasti srednjega triasa) jasno razlikujejo od kamnin Dravskega gorovja oz. [[Ziljske Alpe|Zijskih Alp]] ter da imajo močne podobnosti z južnoalpinskim triasom v [[Karavanke|Karavankah]].
Vrstica 31:
Na Dobraču je prišlo najmanj dvakrat do velikega podora gore:
* V prazgodovinski dobi se je zrušilo okoli 900 mio m³ s jugovzhodne strani gore v [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in je pokrilo okoli 24 km².
* 25. januarja [[1348]] je velik potres v [[Furlanija|Furlaniji]] povzročil ponovi podor gore. Zrušilo se je približno 150 mio. m³ grušča in po legendi pod seboj zasulo 17 vasic . Danes ugotavljajo, da se je grušč sesul na isto področje kot pri prvotnem podoru, kjer ni bilo vasi. [[Slika:Dobratsch - Rote Wand.JPG|thumb|left|Področje podora ''Rdeča peč'']].
Zaradi naravne zajezitve so morali domačini zapustili dve vasi. Zadnji ostanki jezera so izginili šele 18. stoletju. Domnevajo, da je podor povzročilo deževno in pozimi snežno vreme v prethodnem letu, tako da je udirajoča voda zrahljala material, ki se je ob potresu sprožil.
Vrstica 37:
Do danes se imenuje področje podora ''Rdeča peč'. Področje kamor se je rušilo kamenje pa [[Rogaje]], ki je sedaj tudi zaščiten naravni spomenik.
== Rudarstvo ==
Že v zgodnjem novem veku so v Rogajah kopali baker.<ref>{{internetquelle|url=http://www.silberberg-davos.ch/PDF_BK/BK_100.pdf|zugriff=15.7.10|titel=Die Verbreitung des Tiroler Bergbaus und sein Einfluss auf Graubünden − 5. Die Montanindustrie unter den österreichischen Herzögen|autor=Hans Krähenbühl}}</ref>
| |||