: ''Za druge pomene glejte [[Sokol (razločitev)]].''
{{cleanup}}
{{bioslika|islike=Sokol_Simbol.jpg |opis=''Simbol društva Sokol''|napis=''Simbol društva Sokol''}}
'''Sokol''' je bilo prvo telovadno društvo na [[Slovenija|Slovenskem]] s polnim nazivom '''Gimnastično društvo Južni sokol'''. [[oktober|Oktobra]] [[1863]] ga je v [[Ljubljana|Ljubljani]] ustanovila skupina slovenskih rodoljubov.
Južni sokol oz.oziroma njegov neposredni naslednik ''Ljubljanski sokol'' ni bil samo prvo telovadno [[društvo]] v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v [[Zagreb]]u, leta ([[1874]]) ter zadnja leta pred vojno še [[Srbija|srbskih]] društev. Sokolstvo je proti koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] že preraščalo v [[gibanje]], njegova [[ideja]] še zdalečpa ni bila samo druženje ob [[telovadba|telovadbi]], člani so bili tudi [[ideologija|ideološko]] opredeljeni.
Bili so blizu miselnosti [[Narodna napredna stranka|Narodne napredne stranke]]. Društvo je bilo opredeljeno kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna [[organizacija]], dostopna vsem [[Slovenci|Slovencem]] oz.oziroma [[Jugoslovani|Jugoslovanom]]. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki [[politična stranka|stranke]], ki bi nasprotovala sokolskemu [[kultura|kulturnemu]] in [[politični program|političnemu programu]]. Sokoli niso smeli biti člani [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]], ki je imela pod okriljem telovadno društvo [[Orel (društvo)|Orel]]. Sokolsko delovanje je bilo narodnoobrambnonarodno-obrambno in [[demokracija|demokratično]].
V vrstah je bilo načelnonačeloma dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno [[zavest]] ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo sokolstvo pomembno [[gibalo]] v povezovanju slovenskega naroda[[narod]]a proti [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Združevanje na srečanjih, [[t.i.]] zletih[[zlet]]ih, je pomenilo tudi najbolj množične shode[[shod]]e slovenskega ljudstva po taborih[[tabor]]ih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih [[Čehi|češkega]] ideologa [[Miroslav Tyrš|Miroslava Tyrša]], še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. [[Rusija|ruske]] države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in [[ekonomija|ekonomsko]] [[neodvisnost]]. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.
