Karel II. Avstrijski: Razlika med redakcijama

| succession = [[List of Austrian rulers|Archduke]] of [[Inner Austria]]

| predecessor =[[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]]

| successor =[[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]]

Rodil se je na [[3. junij]]a [[1540]] [[Dunaj]]u. Bil je tretji sin cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] in njegove žene Ane Češke. Po smrti svojega očeta in delitvi habsburških dežel je postal deželni knez t.i. [[Notranja Avstrija|Notranje Avstrije]], ki je obsegala [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]] in [[Trst]]. Njegovo vladavino je zaznamovala [[reformacija]] in obramba proti Turkom.[[Osmansko cesarstvo|Osmanom]]. Svoj sedež je imel v [[Gradec|Gradcu]]. Za razliko od svojega brata [[Maksimiljan II. Habsburški|Maksimiljana]], je bil predan katolik. Tako je na svoje ozemlje povabil [[Jezuiti|jezuite]] in spodbujal [[Protireformacija|protireformacijo]]. Leta 1571 se je poročil s svojo nečakinjo Marijo Ano. Skupaj sta imela kar 15 otrok, od katerih so 3trije umrli že v zgodnjem otroštvu.

Leta 1572 je moral z [[graška pacifikacija|graško pacifikacijo]] štajerskemu [[Plemstvo|plemstvu]] priznati svobodo vesti in svobodo bogoslužja. Za meščane je veljala le svoboda vesti, toda ti so se po najbližjih gradovih lahko udeleževali tudi maš. Ker je verska svoboda veljala tudi za "verske sorodnike" plemstva, so si ti to razlagali tudi kot podložnike svojih zemljiških gospostev. Po graški pacifikaciji se je [[protestantizem]] močno razširiril tudi po Kranjski in Koroški, zaradi tega je neprestano prihajalo do sporov med plemstvom in meščani ter Karlom. Leta 1578 je cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] prenesel skrb za obrambo Hrvaške na Karla. Zaradi velikanskih stroških vzdrževanja [[Vojna krajina|Vojne krajine]], je nujno potreboval nove vire denarja.

Tako je bil, ker je nujno potreboval denar za obrambo proti Turkomosmanskim napadom, 9. februarja 1579 v [[Bruck]]u prisiljen sprejeti zahteve [[deželni stanovi|deželnih stanov]] glede protestantizma. TakoDal je deželnim stanovom dal pisno izjavo in zagotovilo, da ne bo ukrepal proti nikomur v notranjeavstrijskih deželah, ki se priznava k protestantizmu. TiStanovi pa so privolili v nove davke za potrebe Vojne krajine. Dogodek je znan kot t.i. [[bruška pacifikacija|bruška verska pomiritev]], ki je zagotovila versko svobodo tako rekoč vsemu prebivalstvu. Le za štiri mesta ([[Celovec]], [[Ljubljana]], [[Gradec]] in [[Judenburg]]) je Karel dovolil tudi protestantske predikatepridigarje in protestantske šole. Leta po tem pomenijo najvišji, čeprav kratkotrajen vzpon protestantizma nav [[Slovenija|Slovenskem]]Notranji Avstriji.

Leta 1579 je dal zaradi protiturške obrambe proti Osmanom ustanoviti trdnjavo Karlstadt, predhodnico današnjega mesta [[Karlovec]]. Karel je 19. maja 1580 od tržaškega škofa Coreta kupil vas [[Lipica|Lipico]], z njo pa tudi celotno posest in čredo konj. V Lipici je dal ustanoviti še danes delujočo [[Kobilarna Lipica|kobilarno]], v kateri so začeli vzgajati novo pasmo konj, znano kot [[Lipicanec|lipicanci]]. Leta 1585 je dal ustanoviti [[Univerza v Gradcu|Univerzo v Gradcu]]. Bil je tudi podpornik umetnosti in znanosti. Med njegovimi varovanci sta bila [[Orlando di Lasso]] in [[Lodovico Zacconi]].

* [http://www.evang-cerkev.si/sl/page.asp?id_language=1&id_informacija=34&id_meta_type=9 REFORMACIJAReformacija NA SLOVENSKEMna Slovenskem]

* [http://www.uni-graz.at/ Univerza v Gradcu] {{deikona iconde}}

{{S-ttl|title=[[Seznam vladarjev Notranje Avstrije|Nadvojvoda Notranje Avstrije]]|years=1564–1590}}

{{lifetime|1540|1590|Karel II.i}}

[[Kategorija:Nadvojvode Notranje Avstrije]]