Halogen: Razlika med redakcijama

| [[Perioda periodnega sistema|'''2''']] ||

{|

|}

|-

| [[Perioda periodnega sistema|'''3''']] ||

{|

|}

|-

| [[Perioda periodnega sistema|'''4''']] ||

{|

|}

|-

| [[Perioda periodnega sistema|'''5''']] ||

{|

|}

|-

| [[Perioda periodnega sistema|'''6''']] ||

{|

|}

|-

| [[Perioda periodnega sistema|'''7''']] ||

{|

|}

|}

'''Halogeni''' ali '''halogeni elementi''' so skupina [[nekovina|nekovin]], ki tvorijo 17. (bivšo VII oziroma VIIA) skupino [[periodni sistem|periodnega sistema]] [[element]]ov. Mednje spadajo [[fluor]] (F), [[klor]] (Cl), [[brom]] (Br), [[jod]] (I), [[astat]] (At) in [[ununseptij]] (Uus).

 

 

 

[[Slika:Fluoryt i kalcyt1, Chiny.JPG|thumb|250px|right|Kristal fluorita (CaF₂) iz Chinyja, Belgija]]

 

Astat najdemo v naravi v neznatnih količinah kot nestalni produkt [[radioaktivni razpad|radioaktivnega razpada]] [[uran]]a, astato-urana in [[torij]]a.<ref name="Wiberg" />

 

 

Halogeni kažejo po skupini navzdol številne trende: [[elektronegativnost]] in reaktivnost po skupini padata, [[gostota]], [[temperatura|temperature]] [[tališče|tališč]] in [[vrelišče|vrelišč]] pa naraščajo.

[[Kemijska vez|Vez]] v molekulah je [[električni dipolni moment|nepolarna]] [[enojna vez|enojna]] [[kovalentna vez]]. Zaradi nepolarne vezi so halogeni slabo topni v vodi, dobro pa se raztapljajo v nepolarnih topilih. Vodne raztopine klora (klorovica), joda (jodovica) in broma (bromovica) se uporabljajo v [[analizna kemija|analizni kemiji]].

Halogeni so zelo reaktivni in kot taki škodljivi in v večjih količinah smrtno nevarni za žive organizme. Njihova reaktivnost je posledica sedmih elektronov na zunanji orbitali, kar pomeni, da jim do popolne zgradbe zunanje orbitale manjka samo en elektron. Manjkajoči elektron dobijo s kemijsko reakcijo z drugimi elementi.

 

[[Fluor]] je najbolj [[elektronegativnost|elektronegativen]] [[element]] in spada med najbolj reaktivne elemente. Najeda tudi zelo inernetne snovi, na primer [[steklo]], ker v prisotnosti že zelo majhne količine vode tvori silicijev tetrafluurid (SiF₄). Steklena laboratorijska posoda za shranjevanje fluora mora biti zato popolnoma suha ali izdelana iz [[teflon]]a, [[baker|bakra]], [[nikelj|niklja]] ali [[jeklo|jekla]]. Fluor namreč na kovinskih površinah tvori zaščitni sloj obstojnih kovinskih fluoridov. Fluor je zelo strupen in se spaja celo s težjimi [[žlahtni plini|žlahtnimi plini]].

 

 

Fluor zelo burno reagira z vodo, pri čemer nastajata kisik (O₂) in vodikov fluorid (HF):<ref>[http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/halogensasoas.html The Oxidising Ability of the Group 7 Elements]</ref>

 

:2 F₂(g) + 2 H₂O(l) → O₂(g) + 4 HF(aq)

 

:Cl₂(g) + H₂O(l) → HCl(aq) + HClO(aq)

 

:Br₂(g) + H₂O(l) → HBr(aq) + HBrO(aq)

 

Halogeni reagirajo s [[kovina]]mi in tvorijo [[sol]]i – od tod tudi njihovo ime. Reakcije s kovinami iz prve in druge skupine elementov so zelo burne, gorijo pa tudi kovine z desne polovice periodnega sistema, na primer [[arzen]], [[antimon]] in [[bizmut]], ki spadajo v 15. (bivša VA) skupino elementov periodnega sistema.<ref name="Wiberg">Egon Wiberg, Anorganska kemija, ŠK, Zagreb (1967), str. 89-150</ref> V reakcijah se sproščata [[toplota]] in [[svetloba]].

 

:2 Na(s) + Cl₂(g) → 2 NaCl + 197,4 kcal

 

Halogeni reagirajo z [[vodik]]om in tvorijo vodikove halogenide. Reakcije so burne in celo eksplozivne:<ref name="Wiberg" />

 

Vodne raztopine vodikovih halogenidov, razen HF, so močne kisline.

Vsi halogeni tvorijo z vodikom binarne spojine vodikove halogenide: HF, HCl, HBr, HI in HAt, katerih vodne raztopine so, razen HF, močne [[kislina|kisline]]. Astatovodikove kisline (HAt) se običajno ne uvršča med halogenvodikove kisline, ker je zaradi ekstremne nestabilnosti astata zaradi [[razpad alfa|razpada alfa]] tudi sama izredno nestabilna.

 

Halogeni elementi, razen floura, tvorijo naslednje vrste kislin:

 

 

Kisline imajo naslednje strukture:

</center>

 

Halogeni elementi med seboj reagirajo in tvorijo interhalogene spojine. Dvoatomne spojine, na primer BrF, ICl in ClF se v nekaterih primerih obnašajo kot čisti halogeni, v nekaterih primerih so njihove lastnosti nekje med lastnostmi njihovih starševskih elementov, v nekaterih primerih pa so v njihovem popolnem nasprotju: Cl₂ in I₂ sta, na primer, topna v nepolarnem topilu CCl₄, ICl pa ne, ker je zaradi razlike v elektronegativnosti Cl₂ in I₂ molekula ICl polarna.

 

[[Slika:Thyroxine.svg|thumb|250px|right|Hormon tiroksin.]]

Halogenirane organske spojine (organski halogenidi) so v naravi bolj redke, v sintetskih organskih spojinah pa so kar dobro zastopane, predvsem med organskimi topili in plastičnimi masami (PVC, PTFE). Najpogostejši halogen je klor, ki se kot kloridni ion Cl^- nahaja tudi v človeškem organizmu. Največ ga je v želodčni kislini (kot HCl) in v možganih, v katerih igra ključno vlogo pri delovanju inhibitornih [[nevrotransmiter]]jev GABA (derivati gama-aminomaslene kisline). [[Jod]] je v sledovih potreben za tvorbo [[hormon]]ov [[ščitnica|ščitnice]], na primer [[tiroksin]]a. [[Fluor]] in [[brom]] za človeški organizem nista esencialna elementa, čeprav majhne količine fluora ugodno vplivajo na odpornost [[zob|zobne sklenine]].

 

Polihalogenirane spojine so umetno proizvodene spojine z večimi substituiranimi halogeni, ki imajo zelo široke možnosti uporabe. Mnoge spojine so kancerogene in se akumulirajo v organizmih. Najbolj škodljive spojine so PCB (poliklorirani bifenili), PBDE (polibromirani difenil etri) in PFC (perfluorirane spojine), obstoja pa še mnogo drugih.

{{opombe}}

 

[[ht:Alojèn]]

[[hu:Halogének]]

[[ia:Halogeno]]

[[id:Halogen]]