'''ZlogZlòg''' je [[akustika|akustična]] enota v [[beseda|besedi]], ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Besede delimo po mejah zloga. V [[slovenščina|slovenščini]] vsebuje zlog od 1–41 do 4 [[fonem]]e in ima zvenečnostno središče, to je [[samoglasnik]]. Za zlog pa zadošča že en samoglasnik, saj tako središče že obstaja. Poznamo odprte in zaprte zloge. Če se zlog konča s sonornim središčem (npr. ko, če, ...), je to odprti zlog, če pa se konča s soglasnikom (npr. tat), je to zaprti zlog.
Ob samoglasniku lahko stoji katerikoli soglasnik. Dva samoglasnika v [[slovenščina|slovenskem]] [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] lahko soobstajata, vendar se to pojavlja predvsem v prevzetih besedah (npr. alinea, video, aero). V to mejo med samoglasnikoma se v slovenščini največkrat vrine črko ''j'' (npr. idea → ideja).
Število zlogov v besedah ni določeno in jih je v posamezni besedi toliko, kolikor je v njej samoglasnikov. Po tej lastnostiznačilnosti razlikujemo enozložne, dvozložne in večzložne besede. Zlog je lahko tudi brez pisnega samoglasnika in tako lahko tudi črka ''r'' nakazuje zložnost (''tr-den''), v [[medmet]]ih in [[prevzeta beseda|prevzetih besedah]] pa sta lahko v takem položaju ne ob samoglasniku tudi ''m'' (''hm-kni-ti'') in ''l'' (''Vl-ta-va'').<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 67.</ref>{{rp|67}}
