Perceval ali Zgodba o Gralu: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m povezave, reference |
|||
Vrstica 1:
{{Infopolje Knjiga
| name = Perceval ali Zgodba o Gralu
Vrstica 23 ⟶ 22:
}}
'''''Perceval ali zgodba o gralu''''' (v izvirniku {{jezik-fr|Perceval, le Conte du Graal}}) je nedokončan [[roman]] v
Chrétien de Troyes je bil francoski srednjeveški dvorni pesnik, ki se je rodil okoli leta 1130, umrl pred letom 1190.<ref>Gl. Ksenija Dolinar, ur. ''Leksikon Cankarjeve založbe'', Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 152</ref>. O njegovem življenju je malo znanega. Sklepajo, da je prihajal iz kraja [[Troyes]], ali bil z njim nekako intimno povezan. Njegova dela z [[Artur|arturjansko]] tematiko se uvrščajo v vrh [[Srednjeveška književnost|srednjeveške književnosti]]. De Troyes je bil tudi pomemben stilist in je vplival na razvoj francoskega knjižnega jezika.<ref name="E-books" />▼
▲'''''Perceval ali zgodba o gralu''''' (v izvirniku {{jezik-fr|Perceval, le Conte du Graal}}) je nedokončan [[roman]] v verzih francoskega pesnika [[Chrétien de Troyes|Chrétiena de Troyesa]], ki je bil napisan med letoma 1181 in 1190. Avtor ga je posvetil flanderskemu grofu Filipu, na katerega je bil zelo navezan v svojih zadnjih letih življenja.<ref name="E-books">Gl. The University of Adelaide: E-books. http://ebooks.adelaide.edu.au/c/chretien_de_troyes/index.html.</ref> Gre za prvo literarno delo, ki omenja [[sveti gral]] in je bistveno vplivalo na nadaljnji razvoj tega motiva v evropski književnosti.
▲Chrétien de Troyes je bil francoski srednjeveški dvorni pesnik, ki se je rodil okoli leta 1130, umrl pred letom 1190.<ref>Gl. Ksenija Dolinar, ur. ''Leksikon Cankarjeve založbe'', Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 152</ref>. O njegovem življenju je malo znanega. Sklepajo, da je prihajal iz kraja [[Troyes]], ali bil z njim nekako intimno povezan. Njegova dela z [[Artur|arturjansko]] tematiko se uvrščajo v vrh [[Srednjeveška književnost|srednjeveške književnosti]]. De Troyes je bil tudi pomemben stilist in je vplival na razvoj francoskega knjižnega jezika.<ref name="E-books" />
== Vsebina ==
[[Perceval]] je preživel otroštvo v Pustem gozdu v [[Wales]]u, daleč od civilizacije, ker se je njegova mati bala, da bi tudi njega, kot že prej moža in ostale sinove, izgubila v bitki. Perceval kljub materinemu nasprotovanju odide z vitezi na dvor [[kralj Artur|kralja Arturja]]. Zaradi svojih vrlin si hitro pridobi ugled in viteški naslov ter osvoji srce Gornemantove nečakinje
V glavno nit Percevalovih dogodivščin so vpletena tudi doživetja viteza
▲[[Perceval]] je preživel otroštvo v Pustem gozdu v [[Wales]]u, daleč od civilizacije, ker se je njegova mati bala, da bi tudi njega, kot že prej moža in ostale sinove, izgubila v bitki. Perceval kljub materinemu nasprotovanju odide z vitezi na dvor [[kralj Artur|kralja Arturja]]. Zaradi svojih vrlin si hitro pridobi ugled in viteški naslov ter osvoji srce Gornemantove nečakinje [[Blanchefleur]]. Med potjo domov naleti na dvor [[Kralja Ribiča]], ki stoji sredi opustošene dežele in mu vlada bolehni, a gostoljubni kralj. Perceval se udeleži večerje pri kateri je priča nenavadnemu sprevodu s številnimi čudežnimi predmeti: kopjem, ki krvavi, svečnikom iz zlata, pladnjem z dragulji in – gralom. Ker je bil posvarjen pred odvečnim govorjenjem, se izogiba vsakršnemu vprašanju o izvoru ali lastnostnih čudežnih predmetov in za kazen se zjutraj zbudi v praznem gradu. Na poti izve, da je bila vzrok nezgode njegova molčečnost: z enim samim vprašanjem o tem, komu oziroma čemu služi gral, bi ozdravil Kralja Ribiča in rešil opustošeno deželo. Njegova molčečnost oziroma neodločnost izvira iz greha, ki ga je zagrešil z odhodom od doma, s katerim je povzročil tudi materino smrt. Perceval po petih letih tavanja sreča puščavnika, ki se mu predstavi kot njegov stric in mu razodene njegovo poreklo. Razkrije mu, da izhaja iz rodbine Kralja Ribiča in da je bila njegova mrtva mati kraljeva sestra. Izve tudi, da se je procesija na gradu odvijala v čast očetu Kralja Ribiča, ki ga ohranja pri življenju hostija v gralu. Perceval najde odrešenje na [[Veliki petek]] v zakramentu svete [[Spoved|spovedi]] in [[sveta maša|sveti maši]]. Na tej točki se pripoved prekine.
▲V glavno nit Percevalovih dogodivščin so vpletena tudi doživetja viteza [[Gauvain]]a, Percevalovega prijatelja, ki predstavlja popoln ideal arturjanskega viteza. Čeprav so njegova dela tudi zelo hvalevredna, avtor poveličuje predvsem Percevalovo vlogo.
== Struktura in ideje dela ==
Vrstica 40 ⟶ 38:
=== Idejni vplivi ===
Pintarič ugotavlja, da je na avtorja vidno vplivala [[keltska literatura]], kajti junak njegovega romana je predstavnik viteškega reda kralja Arturja, dogajanje pa je postavljeno v Wales.<ref name="Pintaric">Miha Pintarič. "Percevalov izgubljeni in najdeni čas". V: Chrétien De Troyes, ''Perceval – Zgodba o gralu''. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 190.</ref>
== Vplivi na svetovno književnost ==
Kljub temu, da De Troyes svojega dela ni dokončal, je ustvaril najpomembnejši starofrancoski [[viteški roman]] in je z njim izjemno vplival na srednjeveško literaturo. Brigitte Cazelles meni, da je prav iz te nedokončanosti nastala evropska fascinacija nad legendami o gralu v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref name="Cazelles">Brigitte Cazelles. V: Zvonka Labernik. "Mit o svetem gralu ali iskanje izgubljenega raja". Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, str. 25.</ref> Na podlagi De Troyesovega romana so njegovi nasledniki spisali kar štiri nadaljevanja fascinantne zgodbe. Poleg štirih nadaljevanj De Troyesovega Percevala so nastale številne različice, na katere je posredno ali neposredno vplival francoski epik. Zgodba o Percevalu je pustila svoj pečat tudi v glasbi, v slavnem delu [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [[Parsifal (opera)|Parsifal]].
=== Prvo nadaljevanje ===
Čeprav je bilo avtorstvo prvega nadaljevanja, ki naj bi nastalo pred letom 1200, pripisano [[Pseudo
Zgodba se začne tako, da je Gauvain ujetnik v gradu svoje matere in babice, a se med seboj ne poznajo. Junak se udeleži spopada z vitezom Guiromelantom, ki mu prisostvuje tudi kralj Artur, in zmaga. Šele tedaj izve za svoje poreklo in se snide z materjo in babico. Po velikem slavju junak zapusti grad in po številnih dogodivščinah dospe do Gralovega gradu, kjer sreča moškega, ki leži na mrtvaškem odru, poleg njega pa leži zlomljen meč. Izve, da mu bodo skrivnosti grala razodete le, če bo našel nekoga, ki bo popravil meč (gre za standardni motiv iz
=== Drugo nadaljevanje ===
Tudi drugo nadaljevanje je bilo pripisano Pseudo Waucherju, a je avtor, ki naj bi ga
Glavni junak je Perceval in pripovedovanje se nadaljuje od trenutka, ko se pri De Troyesu prekine. Junak sreča lepo dekle, ki bi lahko postalo njegovo le, če ji prinese ukradenega lovskega psa in jelenovo glavo. Med iskanjem se uspešno spopade z mnogimi vitezi, ki jih pošlje kot ujetnike na Arturjev dvor. Spusti se tudi v boj z Gauvainovim sinom, a se spopad konča neodločeno. Nato se vrne na grad ljubljene Blancheflor, kjer premaga Zlobnega viteza, ki jo nadleguje, in se odloči, da se bo vrnil domov k materi. Tam pa najde samo svojo žalostno sestro, ki mu pove novico o materini smrti in s katero se nato skupaj odpravita k stricu puščavniku. Na poti prispeta do Gradu devic in Perceval se mora spopasti z Garsulasom, da pridobi lovskega psa in jelenovo glavo. Ko se napoti k gospodični, ki naj bi ji poklonil plen, sreča mlado dekle, ki mu podari čarobni prstan. Odnesti ga mora na Gralov grad, toda na poti se udeleži viteškega turnirja na Gradu napuha. Tu si nadene krinko, da ga nihče ne spozna, in premaga številne viteze kralja Arturja. Naposled najde pot do Gralovega gradu, kjer popravi zlomljeni meč, a ne izve ničesar o gralovih skrivnostih. Tu se zgodba konča.<ref name="
=== Tretje nadaljevanje ===
Zgodba dobi svoj logični zaključek šele v tretjem nadaljevanju, katerega avtor je [[Manessier]]. Verjetno je nastala med letoma 1214 in 1227.<ref name="
V pripovedi zasledimo, da se je Kralj Ribič sam ranil z zlomljenim mečem, ker je njegovega brata ubil Partinal iz Rdečega stolpa. Na poti mora Perceval premagati tri demone: prvi ima podobo roke brez telesa, ki vihti meč, drugi je podoben konju, tretji pa se prikaže kot Blancheflor. Junaku uspe maščevati smrt brata Kralja Ribiča in ozdraviti ranjenega kralja, ki mu nato razkrije poreklo in se mu predstavi kot njegov stric. Po njegovi smrti ga Perceval nasledi in postane varuh grala.<ref name="
=== Četrto nadaljevanje ===
Zadnje nadaljevanje De Troyesove zgodbe naj bi okrog leta 1230 napisal [[Gerbert de Monstreuila]]. V zgodbi,
Pripoved se začne s tem, da Perceval ne razume gralovih skrivnosti in se zbudi sredi travnika. Čeprav ni opravil preizkušnje, opustošena dežela ponovno oživi. Ko se vrne na Gralov grad, se usede na nevarni stol, ki je pred njim pogubil kar nekaj vitezov, a ker je on izbranec, preživi. Udeleži se viteškega turnirja, kjer premaga številne slavne nasprotnike, nakar se vrne na grad svoje drage Blanchefleur in se z njo poroči. Da bi si pridobila mesto v nebesih se odločita, da oba ostaneta deviška. Perceval zmaga na Montscleru, kjer si pridobi meč s posebnim jermenom in se vrne na Gralov grad, kjer popravi gralov meč in končno izve za vse njegove skrivnosti.<ref
=== Roman de l'Estoire dou Graal ===
Med letoma 1190 in 1199 je burgundski pesnik [[Robert de Borron]] spisal obsežno trilogijo z naslovom ''Le Roman de l`Estoire dou graal''. Zaradi povezave grala s krščanstvom je najpomembnejši del trilogije njen prvi roman, ''Joseph d`Arimathie'' (''Jožef iz Arimateje''). Tu je Boron najprej obnovil De Troyesovo zgodbo, nato pa vanjo umestil krščanske legende. V zgodbi je sveti gral prisoten kot kelih, v katerega učenec [[Sveti Jožef|Jožef]] zajame nekaj kapelj krvi Kristusa, ki je umrl na križu.<ref name="Kenda">Maja Kenda. "Sveti gral – nastanek in razvoj mita". Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, str. 28.</ref> V drugem delu trilogije, ''Merlin'', je zgodovina grala povezana z zgodovino Arturjevega dvora, tretji del, ''Perceval'', pa je ostal nedokončan.<ref
=== Parzival ===
Umetniška pesnitev [[Wolfram von Eschenbach|Wolframa von Eschenbacha]] je najbolj znana, bržkone tudi najpomembnejša zgodba o gralu, ter predstavlja prvo nemško delo, ki je zajelo mit o svetem gralu. Roman je nastal okrog leta 1207 in večinoma temelji na De Troyesovi podlagi, toda poleg razlike v strukturi je moč opaziti različno dojemanje zgodbe. Eschenbach je ohranil motiv krvnega maščevanja, toda za razliko od De Troyesa, se ni osredotočil zgolj na viteštvo z verskimi posledicami. Njegov pristop do grala je popolnoma individualen, saj čudežnega predmeta ni obravnaval le kot kelih, ampak kot dragoceni kamen, ki se imenuje lapsit exilis. V romanu izstopa XIV. poglavje, v katerem avtor graja svojega predhodnika De Troyesa, verjetno zaradi načina,
=== Morte d'Arthur ===
[[Thomas Malory]] je leta 1458 napisal zadnje slavno delo, ki je zajelo mit o gralu, z naslovom ''Morte d`Arthur'' (''Arturjeva smrt''). Marko Uršič navaja, da se je avtor v njem bolj posvetil viteštvu kot samemu pomenu grala, najbolj pa je izpostavil legendarnega vladarja Arturja.<ref
=== Richard Wagner - Parsifal ===
Zgodba o Percevalu ni vplivala le na književnost, temveč je svoj pečat pustila tudi v glasbi. Richard Wagner je leta 1882 premierno predstavil opero z naslovom ''Parsifal''. Holger Noltze navaja, da se je Wagner v svoji operi naslonil na ep Wolframa von Eshenbacha, toda pod vplivom [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauerja]], [[budizem|budizma]] in najbolj raznolike apokrifne literature je zgodbi dal popolnoma drugačne temelje in postavil v njeno bistvo mistiko odrešenja zasnovano na sočutju in odpovedi, glasbeno pa je motiviko izrazito poenostavil in tako dosegel njeno lahkotnost. [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]] je Wagnerjevo opero zavrnil: »Pridiga o čistosti ostaja izzivanje protinarave.«<ref name="Noltze">Holger Noltze. "Wagner na kratko". Celje – Ljubljana, Celjska mohorjeva družba, str. 66-67.</ref>
== Vplivi na slovensko književnost ==
=== Jani Virk - Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim ===
Umetniško delo Wolframa von Eschenbacha je vplivalo na slovenskega avtorja [[Jani Virk|Janija Virka]]. Nanj je vplival predvsem podatek iz romana, da Percevalov rod izvira iz [[Hajdina|Hajdine]] pri
=== Milan Dekleva - Sosledja ===
Motiv grala zasledimo tudi v poeziji [[Milan Dekleva|Milana Dekleve]], in sicer v njegovi zbirki ''Sosledja''. Zbirka sloni na konceptu, da je vsakršno razlaganje in interpretiranje poezije nezadostno in da edino poezija lahko govori sama zase in lahko kaos oziroma t. i. »stihijo sveta« postavi v red. V zbirki so pesmi prvoosebne, v njih same zase govorijo stvari, od kamnov, kljuke, očesa, roke, večera, hlebca, knjige močvirja in na koncu tudi grala. Stvari govorijo s svojim notranjim glasom, ki izraža negotovost, razkorak med poimenovanjem stvari in stvarmi samimi ter med molkom stvari in njihovo klepetavostjo. V pesmi ''Gral'' se gral kaže kot ena teh stvari, ki pesniku posojajo svoj glas, in govori o spodletelem srečanju med besedami ter stvarmi in o možnosti oziroma nujnost novega iskanja:
Mogoče sem singulariteta.
Vrstica 106 ⟶ 104:
* Miha Pintarič. ''Percevalov izgubljeni in najdeni čas.'' V: De Troyes, C.: Perceval – Zgodba o gralu. Ljubljana, Mladinska knjiga, 187–200.
* Marko Uršič. ''Gral, skrivni predmet želje''. V: Nova revija: mesečnik za kulturo, 131, str. 258–264.
* Marko Uršič. ''Gral, skrivni predmet želje''. http://www2.arnes.si/~mursic3/Esej%207%20-%20Mit%20o%20Gralu.htm.
[[Kategorija:Dela leta 1190]]
[[Kategorija:Francoski romani]]
| |||