Redakcija: 18:29, 26. november 2005 uredi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m Avtomatizirana zamenjava besedila ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:13, 14. januar 2006 uredi razveljavi IzTrsta (pogovor \| prispevki) 2.264 urejanj poglobitev Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Agrumi''' ([[znanost\|znanstveno]] [[latinščina\|latinsko]] [[ime]] ~~poddružine~~: ''Aurantioideae'') so [[kulturna rastlina\|kultivirane]] vrste [[sadje\|sadnih]] [[drevo\|dreves]] ali [[grm]]ov iz družine ''[[Rutaceae]]''), kakor tudi njih plodovi. Uspevajo jev [[~~rod~~subtropi\|subtropskem]] ~~(biologija)~~[[podnebje\|~~rod~~podnebju]]; čeprav ljubijo visoke [[~~subtropi~~temperatura\|~~subtropskih~~temperature]], nekateri vzdržijo pozimi tudi do –10° C. Skoraj vsi deli rastline (mlado [[~~zimzelen~~lubje]]ih, [[~~sadje\|sadnih~~list]]i, [[~~drevo\|dreves~~cvet]]ovi, ~~oz.~~[[sadež]]ni olupki) vsebujejo [[~~grm~~eterično olje\|eterična olja]]ov, ki se razlikujejo med eno rastlino in drugo in tudi med enim in drugim delom iste rastline. ==Vrste== Poddružino ''Aurantioideae'' delimo na tri [[rod (biologija)\|rodove]]:▼ * ''[[Citrus]]'': [[Citrus x sinensis (pomaranča)]], [[Citrus x limon (limona)]], [[Citrus reticulata (mandarina)]], [[Citrus x paradisi (rožnata grenivka)]], [[Citrus maxima (grenivka ali pumelo)]], [[Citrus medica (citrona)]], [[Citrus x aurantifolia (limeta)]], [[Citrus x clementina (klementina)]], [[Citrus bergamia (bergamot)]], [[Citrus myrtifolia (kinoto)]], [[Citrus x hystrix (kombava)]]; * ''[[Fortunella]]'' ([[kumkvat]]): Fortunella crassifolia, Fortunella hindsii, Fortunella japonica, Fortunella margarita, Fortunella obovata, Fortunella polyandra; * ''[[Poncirus]]'' trifogliata (trolistna pomaranča). Čeprav je poddružina sestavljena samo iz treh rodov in je v vseh treh skupno le osemnajst vrst, poznamo veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju kot predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki agrumov. Razen tega so [[agronom]]i razvili nešteto [[hibrid]]ov, ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na [[trg]]u le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Novejše raziskave so privedle celo do zaključka, da so pravi citrusi samo trije: ''Citrus maxima'', ''Citrus medica'' in ''Citrus reticulata'', vsi ostali so samo hibridi. Prav tako bi naj vse vrste ''fortunelle'' bile le križanja ene same vrste kumkvata. ~~Agrumi lahko prenesejo [[zima\|zimsko]] [[temperatura\|temperaturo]] do - 5 stopinj [[Celzij\|C]].~~ ==Zemljepisna razširjenost== ~~Imajo [[plod]]ove/[[sadež]]e, ki so sočni, okusni in bogati z [[vitamin]]i.~~ Vsi ''citrusi'' izhajajo iz [[Indija\|Indije]] in [[Daljni Vzhod\|Daljnega Vzhoda]], kumkvat iz [[Kitajska\|Kitajske]], ''poncirus'' iz [[Koreja\|Koreje]] in Kitajske. Agrumi rastejo samoniklo tudi v [[Indonezija\|Indoneziji]], [[Malezija\|Maleziji]], [[Nova Gvineja\|Novi Gvineji]], [[Filipini]]h. Razne vrste so prišle v [[Evropa\|Evropo]] v različnih dobah. Najprej se je pojavila citrona, ki so mu stari [[Antični Rim\|Rimljani]] pravili ''perzijsko jabolko''. Rimljani so že v [[1. stoletje\|prvem stoletju]] poznali limono in grenko pomarančo, a šele v [[10. stoletje\|desetem stoletju]] so [[Arabci]] uvedli njuno gojenje v [[Sredozemlje\|Sredozemlju]]. Gojenje sladke pomaranče so uvedli [[Portugalci]] komaj v [[16. stoletje\|šestnajstem stoletju]], mandarina se je pojavila pa kar v [[19. stoletje\|devetnajstem stoletju]]. Razen v vsej subtropski [[Azija\|Aziji]] in v Sredozemlju, so agrumi razširjeni po [[Oceanija\|Oceaniji]], [[Nova Zelandija\|Novi Zelandiji]] in [[Avstralija\|Avstraliji]] ter na [[Azorski otoki\|Azorih]], v južni Afriki in v [[ZDA\|Združenih Državah]] ter [[Južna Amerika\|Južni Ameriki]]. V svetovnem merilu so največji proizvajalec ZDA, sledi Sredozemlje (Evropa in Afrika), Azija, Južna Amerika. ~~[[Kulturna rastlina\|Kultivirani]] agrumi so značilni za [[Sredozemlje]].~~ == ~~Vrste~~ Listje== Razen ''poncirusa'' so agrumi zimzelene rastline. Listi so jajčasti, suličasti, nedeljeni, včasih nazobčani, usnjati. Rastejo iz peclja, ki je lahko pernat. Originalno trolistje se je ohranilo le pri ''poncirusu'', ki ima še edini v tej poddružini trojne liste, medtem ko se listi ostalih dveh rodov sestojijo le iz končnega lističa originalnega solistja. Semenske rastline imajo pri listih večje ali manjše [[trn]]e, katere sistematično gojenje s časom zatre. Toda v podivjanih rastlinah, kakor tudi v tistih, ki se gojijo v neprehrambene namene, se trni spet pojavijo. ==Cvetje== ▲Poddružino ''Aurantioideae'' delimo na: Cvetovi so navadno osamelci, včasih v ploščatih socvetjih. Običajno so peterolisti, z nizko čašo in z nevezanim cvetnim odevalom. [[Prašnik]]ov je veliko, so zaraščeni in sestavljajo nekakšno kronico. [[Pestič]] se nahaja med veliko količino [[cvetni prah\|cvetnega prahu]] in vsebuje mnogo celic. Razdeljen je na pet ali več delov, kar so poznejši krhlji sadeža. * ''[[Citrus]]'' ([[pomarančevec]], [[limonovec]], [[mandarinovec]], [[grenivec]], itd.) * ''[[Fortunella]]'' ([[kumkvat]]) ==Sadeži== * ''[[Poncirus]]'' Sadeži agrumov so okrogli ali nekoliko ovalni. Olupek je na zunanji strani hrapav, na notranji spužvast in se po navadi ne uživa. Olupljen sadež je sestavljen iz krhljev, ki so vsak posebej zaviti v tanko mreno, kar dovoljuje razmeroma enostavno delitev. Okus je kisel in sladek v različnih kombinacijah. Krhlji vsebujejo tudi semena s trdo lupino. Dolgoletna selekcija sort je pa dovolila, da dobimo na trgu večinoma jalove sadeže, torej brez semen, kar gotovo poveča priljubljenost določene vrste sadja. Plodovi vseh agrumov so bogati z [[vitamin]]i, predvsem [[vitamini C\|C]] in [[vitamini P\|P]]. Uživajo se sveži ali predelani v [[marmelada\|marmelade]], [[sladkorček\|sladkorčke]], [[pijača\|pijače]]. Iz njih se pridobivajo eterična olja, [[citronska kislina]], [[kalcijev citrat]], [[pektin]]i in drugo. ~~{{biosci-stub}}~~ [[Kategorija:Rastline]] [[Kategorija:Agrumi\|*]]

Agrum: Razlika med redakcijama