Ajgorhoe
Pridružen_a 13. oktober 2006
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Ace*: odg |
|||
Vrstica 103:
::Sodeč po zgornjih komentarjih nekaterim ni (pa ne mislim tebe s tem). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:21, 11. junij 2012 (CEST)
Mislim, da gre pri tej diskusiji za več pomembnih stvari in bom poskusil na kratko predstaviti svoj pogled na to. <small>Nekaj zapisov s pogovornih strani člankov, ki sta bila predlagana za izbris po hitrem postopku ([[Pogovor:AceGen]], [[Pogovor:AceGen]]) sem skopiral sem z namenom, da so različna mnenja in diskusija evidentirani na enem mestu in zato, da se ohrani enostavna dostopnost do zapisov, če bosta strani izbrisani.</small>
Ena od tem te diskusije se tiče pomembnosti in ostalih kriterijev za vključitev subjekta v Wikipedijo (npr. [[Wikipedija:Pomembnost]]). To je gotovo stvar, ki je za Wikipedijo izjemno pomembna in noben trud za to, da se zadeva čimboje definira in opredeli, ni odveč. Najbrž pa je večini ljudi nekako intuitivno jasno, da je v koncept ''pomembnosti'' vedno vgrajeno nekaj relativnosti. Skoraj vsak, ki se je kdaj ukvarjal z bolj resnim raziskovalnim delom ali je bral zgodovino in ob tem tudi ''razmišljal'', se zaveda dejstva, da je pot do resnice velikokrat težka in vodi po številnih ovinkih <small>(da ne govorimo o tem, da obstaja kup stvari, o katerih resnica tako omejenim bitjem, kot smo ljudje, sploh ni dostopna, in da je v vesolju teh stvari zelo verjetno neskončnokrat več kot tistih drugih)</small>. Stvari kot je [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in verodostojnost ([[Wikipedija:Nepristranskost]], [[Wikipedija:Preverljivost]]) je definirati na deklarativni ravni veliko lažje kot jih zagotoviti v praksi. Vodila o teh zadevah se v veliki meri opirajo na to, da so subjekti opisani, citirani itd. v "zanesljivih in uglednih virih". Vse lepo in prav, vodilo je jasno in utemeljeno in dokler gre za ekstreme kot so (citiram s strani [[Wikipedija:Pomembnost]]) ''tabloidi in podobni »lahki« mediji niso ustrezen vir podatkov, še posebej ne o živečih osebah, čeprav imajo uredništvo, saj pogosto objavljajo nepreverjene govorice'', pisci pripevkov s tem ne bomo imeli večjih težav. Vsi pa vemo, da na tem svetu obstajajo tudi razni režimski mediji, ki so lahko v neki družbi sprejeti kot zanesljivi in ugledni viri, pa so informacije, ki so v njih objavljene, zelo nagnjene v neko smer in pod vplivom interesnih skupin. Velikokrat to pokaže šele zgodovina čez nekaj časa ali pa še to ne, veliko manipulacij v človeški družbi najbrž za vedno ostane nerazkritih. Da je problem še težji, pojav niti približno ni omejen na medije za laično javnost, ampak je vsaj tako pereč tudi v strokovnih krogih. Tu obstajajo na primer cele mreže ljudi, ki se načrtno in sistematično navzkrižno ali ciklično citirajo in se ukvarjajo z vsemi mogočimi triki, da o svojih razmeroma nepomembnih prispevkih v znanstveni srenji ustvarjajo močno precenjen vtis o njihovi relevantnosti. Žal je zavedanje o teh pojavih v družbi precej omejeno, kar ustvarja lažni občutek varnosti pri zanašanju na vire. Moje izkušnje kažejo, da ljudje navadno prelahko jemljejo takšne pojave. Na vsak način potrebujemo merljive definicije in kriterije za presojo stvari kot je pomembnost, povsem se strinjam z mnenjem uporabnika Yepro, je pa na koncu rezultat dela na Wikipediji vedno odvisen tudi od osebne presoje in pristopa njenih ustvarjalcev, ne glede na to, kako neradi to priznamo in koliko bi si želeli vse spraviti v merljive okvire.
Kar Wikipedija omogoča in je tehnično v veliko pomoč, sta kolaborativen pristop in evolucija. Veliko člankov se začne zelo neugledno, pa se sčasoma izboljšajo. Vendar se to težko zgodi, če jih nekdo na hitro zbriše. Obstaja veliko načinov, kako opozorimo, da morda vsebina ne ustreza nekaterim kriterijem - lahko označimo, da obstaja dvom o pomembnosti subjekta, da smo pri preverjanju imeli težave pri iskanju neodvisnih virov, ki bi potrdili pravilnost vsebine itd. S tem primerno opozorimo uporabnika, da vsebina še ni dovolj preverjena in jo mora jemati z rezervo, ustvarjalce Wikipedije pa, da je nekje potrebna pomoč. Prej ali slej bo na tak članek naletelo zadostno število ljudi, da ga bodo popravili, ali pa tudi navedli prepričljive argumente za to, da članek ne sodi na Wikipedijo. Za oboje potrebujemo dovolj časa, če hočemo, da bo končni rezultat dober in v korist Wikipedije. Nagnjenost k hitremu brisanju na prvi pogled neusterznih člankov je lahko zelo destruktiven pristop ravno zaradi tega, ker s takšnim ukrepom odvzamemo čas, ki je potreben za razvoj v uravnotežen, slogovno dodelan, dobro umeščen članek. Hitro brisanje bi moral zato biti inštitut, na katerega bi pomislili le v skrajnih primerih kot npr. pri očitnem vandalizmu in zlonamernem podtikanju neresničnih informacij.
--[[Uporabnik:Ajgorhoe|Ajgorhoe]] ([[Uporabniški pogovor:Ajgorhoe|pogovor]]) 03:37, 12. junij 2012 (CEST)
| |||