Hotiza: Razlika med redakcijama

'''Hotiza''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Murarév'') je vas v [[občina Lendava|Občini Lendava]], vna [[Pomurje|pomurski]] ravnici ob [[Slovenija|slovensko]] -[[Hrvaška|hrvaški]] meji. To gručasto naslje leži na nadmorski višini 165 m, ob reki [[Mura|Muri]] med glavno prometnico [[Lendava]]-–[[Murska Sobota]] ter staro strugo reke Mure. K naselju sodi tudi zaselek [[Ložič]] ob cesti proti [[Velika Polana|Veliki Polani]] in [[Grede]] ob glavni cesti proti [[Črenšovci|Črenšovcem]]. V okolici naselja so na peščeni ravnini njive in [[travnik]]i, več je tudi [[gozd]]a ([[vrba|vrbe]], [[topol]]i, [[jelša|jelše]], idr.).

Vas leži na narodnostnem križišču. Poleg Slovencev so se preselile sem družine raznih drugih narodnosti, ki složno živijo v vaški skupnosti. V zadnjem času je opazno, da se vaščani Hotize in sosednjih vasi [[Kapca]] in [[Kot, Hotiza|Kot]] vedno bolj povezujejo, čeprav prebivalci Kapce povečini spadajo v [[madžarščina|madžarsko]] govorečo skupino. Včasih so se Hotižanci bolj ozirali za partnerji čez breg Mure, ki ni nikoli delila ljudi. Vas je bila prvič omenjena leta 1389 pod imenom '''Hodica'''. Pomenilo naj bi kraj, kjer so ljudje »hodili« z [[brod]]om prek rek Mure. Tudi v [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] je vas imela ime '''Murarév''' kar naj pomeni murski brod. Dokumenti govorijo, da je vas med [[madžarska revolucija, 1848|madžarsko revolucijo]] [[1848]]-–[[1849]] utrpela mnogo škode, ker je podpirala [[Josip Jelačić|Jelačić]]evo vojsko. Da bi preprečili prehod cesarske vojske, so brod [[Madžari]] [[13. december|13. decembra]] [[1848]] potopili.

Število prebivalstva se na Hotizi iz desetleta v desetletje spreminja in niha. Leta [[1869]] je bilo v vasi le 428 prebivalcev, kar je najmanj po v zapisani zgodovini vasi. Kasneje se je število prebivalcev povečevalo, višek pa je doseglo leta [[1948]], ko je Hotiza štela kar 1052 prebivalcev. Po tem letu je število spet upadlo, vzrok zato naj bi bilo preseljevanje ''[[Amerika|čez lužo]]''. Od nastanka samostojne [[Slovenija|Republike Slovenije]] dalje je povprečno število prebivalstva 830. Vendar je od leta [[2004]] število še upadlo (796 vaščanov), o čemer pričajo prazne starejše hiše, majhno število otrok in porast procentaodstotka starejšega prebivalstva.

Leta 1886 so na pobudo in na stroške vaščanov odprli poslopje enooddelčne [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliške]] ljudske šole. Prej so šolarji obiskovali madžarsko šolo na Kapci. Prvi učitelj je bil med leti 1868-18881868–1888 György Molnár. Požar leta [[1914]] je zgradbo močno poškodoval, zato so jo prenovili, dozidali še eno učilnico in tako je bila šola dvooddelčna. Pouk je potekal v madžarščini, le [[verouk]] je bil v slovenščini. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] otroci skoraj niso hoteli v šolo, ker so bili v zgradbi nameščeni razni vojaki. Po temeljitem popravilu se je pričel reden pouk šele leta 1920/21. Prvi upravitelj po vojni je bila Janoš Habect, nato Josip Aničič, po letu 1923 pa Izidor Horvat, ki se je rodil v [[Žižki]]h. Po premestitvi Horvata sta upravitelja Avrelij Rajc (1931-34) in Jožica Kotnjek do 1941. Med okupacijo so učitelje »prišleke« izgnali iz Prekmurja. Poučevali so József Horváth, Ana Graf, Terezija Tanai. Deloma so poučevali slovensko. Po osvoboditvi se je vrnila Jožica Kotnjek, za njo pa še več slovenskih učiteljic. Leta 1922 je šola postala triooddelčna, leta 1934 pa je postala štirioddelčna.