[[Slika:Karte Strassburg MK1888.png|thumb|300px|[[1888]] Nemški zemljevid Strasbourga [[1888]] kot dela Nemškega cesarstva]]
Z rastjo trgovine in industrije se je število prebivalstva v 19. stoletju povečalo za trikrat in doseglo številko 150.000. Med [[Francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] sta bili med pruskim obleganjem in bombardiranjem mesta s strani pruske vojske uničeni zgradbi Muzeja lepe umetnosti in mestne knjižnice z edinstveno zbirko srednjeveških manuskriptovrokopisov, redkimi renesančnimi knjigami in rimskimi umetninami. Po koncu vojne je bilo mesto s [[Frankfurtski mir (1871)|Frankfurtskim mirom]] brez plebiscita priključeno novoustanovljenemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]] kot del ozemlja [[Alzacija-Lotaringija|Reichsland Elsaß-Lothringen]], kot del tega cesarstva je bil tudi obnovljen. Nemška univerza, ustanovljena 1567, zaprta med revolucijo, se je leta 1872 ponovno odprla. Okoli mesta je bil zgrajen pas čvrstih utrdb, katerih večina stoji še danes: ''Fort Roon'' (zdaj ''Desaix'') in ''Podbielski'' (zdaj ''Ducrot'') v [[Mundolsheim]]u, ''Fort von Moltke'' (zdaj ''Rapp'') v [[Reichstett]]u, ''Fort Bismarck'' (zdaj ''Kléber'') v [[Wolfisheim]]u, ''Fort Kronprinz'' (zdaj ''Foch'') v [[Niederhausbergen]]u, ''Fort Grossherzog von Baden'' (zdaj ''Frère'') v [[Oberhausbergen|Oberhausbergnu]]<ref>[http://www.witzgilles.com/plan_ceinture_Strasbourg2.htm Načrt]</ref>. Te utrdbe so posledično služile francoski vojski; uporabili so jih kot taborišča za vojne ujetnike v letih 1918 in 1945.
Po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni sta bila mesto in celotna pokrajina dodeljena Franciji, v začetku druge svetovne vojne pa ga je po [[Bitka za Francijo|padcu Francije]] [[1940]] ponovno zavzela Nemčija. Kot enega prvih uradnih dejanj so nacistični voditelji zažgali in porušili glavno [[sinagoga|sinagogo]], ki je krasila arhitekturno podobo mesta in bila ena največjih v Evropi po njeni izgradnji leta [[1897]]<ref>[http://judaisme.sdv.fr/histoire/villes/strasbrg/synago/kleber.htm Zgodovina in slike sinagoge na obrežju Kléber]</ref>. [[22. november|22. novembra]] [[1944]] je mesto osvobodila francoska vojska pod poveljstvom [[Philippe Leclerc de Hauteclocque|generala Leclerca]].
V letu 1920 je Strasbourg postal sedež [[Centralna komisija za navigacijoplovbo po Renu|Centralne komisije za navigacijoplovbo po Renu]], ene od prvih evropskih ustanov. Leta 1949 je bilo mesto izbrano za sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] skupaj z njegovima [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskim sodiščem za človekove pravice]] in [[Evropska farmakopeja|Evropsko]] [[Farmakopeja|Farmakopejo]], od leta 1952 pa je uradni sedež [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], čeprav v njem potekajo zgolj plenarna srečanja, medtem ko se vse ostalo vodi v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Luxembourg]]u.
Leta [[1992]] je Strasbourg postal sedež francosko-nemškega televizijskega kanala in filmske družbe [[Arte]].
