Oglje: razlika med redakcijama

dodanih 213 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
m (robot Spreminjanje: hr:Drveni ugljen)
[[File:Japanese_Binchōtan_(Japanese_high-grade_charcoal_produced_from_ubame_oak).jpg|thumb|''[[:en:charcoal|Binchōtan]]'']]
[[File:Ogatan(JapaneseBriquetteCharcoal).jpg|thumb|''[[:en:charcoal|Ogatan]]'']]
 
'''Oglje''' je organski ostanek [[žival]]skega ali [[rastlina|rastlinskega]] izvora, ki nastane ob [[dehidracija|dehidraciji]] teh snovi ob visokih [[temperatura]]h in odsotnosti [[kisik]]a. Sestavljeno je iz [[ogljik]]a (od 85 - 98 %) in drugih primesi. Po izgledu je podobno [[premog]]u, le da je lažje in bolj porozno.
 
 
=== Tradicionalno pridobivanje ===
[[Slika:Charcoal pile01.jpg|thumb|left|Prerez oglarske kope]]
Oglje so včasih pridobivali v posebnih [[kopa]]h, ki so jih [[oglar]]ji postavljali v gozdovih. Les [[jelša|jelše]] (črna, bela ali zelena) ali [[vrba|vrbov]] les sta najbolj primerni vrsti za »kuhanje« oglja. Najboljši del [[drevo|drevesa]] je tanko deblo ali debelejše veje. Najprej je les potrebno posušiti. Nato material prečno razžagajo. Za tem te kose razcepijo na primerno debelino in jih zložijo v pokončni stožec, ki jo nato obdajo z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo naredijo dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope nato prižgejo [[ogenj]], ki ustvarja potrebno toploto, da les zogleni. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. V [[17. stoletje|17. stoletju]] je bila uspešnost poklicnih oglarjev okoli 90 %. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na [[Pohorje|Pohorju]] in na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]in na Primorskem (Trnovska planota).
 
1

urejanje