Al-Hakim bi-Amr Alah: Razlika med redakcijama

Al-Hakim je bil šesti fatimidski kalif med letoma [[996]] do svoje [[smrt]]i.

 

[[Slika:AHMosque.jpg|thumb|right|200px|[[Mošeja]] al-Hakima v [[Kairo|Kairu]]]]

 

Kalif Al-Hakim je bil verjetno že po značaju takšen, da je moral vedno koga preganjati in s tem pokazati, da ima v svojih rokah veliko oblast, ki si jo je prigrabil za toliko ceno. V prvem obdobju njegovega vladanja so to bili muslimani, ena oziroma druga smer; v drugem obdobju svojega vladanja pa se je obrnil zlasti proti kristjanom, pa tudi judom.

 

 

Na začetku svoje vladavine je bil do kristjanov in židov dokaj strpen. Verjetno je pozneje hotel utišati govorice, da je kristjan in je to hotel tudi dokazati z neverjetnim fanatizmom za muslimanstvo.

:V drugem obdobju svojega vladanja, torej od 1007 do 1012, pa je svoj odnos spremenil. Očitno "je bilo namreč opaziti sicer večjo strpnost do sunitov in manjšo gorečnost za šiite; toda odnos do ’ljudi knjige’ ([[kristjani]] in [[judje]]) je postal neprikrito sovražen." <ref name="ReferenceA">name="Robert Ousterhout 1989 pp. 66-78"</ref>

 

Al-Hakimov odnos do različnih veroizpovedi lahko spremljamo tudi po njegovem odnosu do svetih krajev.

 

:[[18. oktobra]] [[1009]] je Al-Hakim zapovedal razrušenje [[Božji grob|Božjega groba]] in vseh stavb, ki so bile z njim povezane.<ref>Po prizadevanju [[sveta Helena|svete Helene]] in njenega sina [[rimski cesar|rimskega cesarja]] [[Konstantin]]a so zgradili [[Bazilika Božjega groba|Baziliko Božjega groba]] v [[Jeruzalem]]u. Bazilika na Kalvariji, kjer je bil po izročilu najden les križa, je bila tako velika, da je pod njenim okriljem bil tudi Božji grob in je bila zgrajena leta [[326]].</ref> Zdi se, da je hotel predvsem zatreti po njegovem mnenju praznoverno izročilo, ki so ga menihi ponavljali vsako leto na velikonočno vigilijo, ko so v cerkvi obhajali spuščanje „čudežnega” svetega ognja. Letopisec Yahia omenja, da "so ostali neporušeni samo tisti deli, ki jih je bilo pretežko razdreti in uničiti." Procesije so bile prepovedane in v naslednjih letih so bile tako rekoč vse cerkve in samostani v Palestini porušeni ali zaplenjeni.<ref name="ReferenceA"/> Šele leta 1042 je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] [[cesar]] [[Konstantin IX.]] dosegel obnovo Božjega groba z dovoljenjem Al-Hakimovih naslednikov.

 

Tamkajšnji muslimani niso izpolnili strogega ukaza Al-Hakima, ki je ukazal porušenje vseh krščanskih cerkva pod svojo oblastjo in torej tudi betlehemsko. Ta ukaz se jim je zdel blazen. Na ta način se je ohranila v celi Palestini kot edina Konstantinova oziroma Helenina cerkev le bazilika Gospodovega rojstva v Betlehemu.<ref>Cerkev Jezusovega rojstva je zgrajena na kraju, kjer se je po izročilu rodil [[Jezus Kristus]]. Da bi zabrisal izročilo in preprečil romanja kristjanov, je rimski cesar Hadrijan dal leta 135 na tem mestu zgraditi poganski hram boga Adonisa. Kraljica Helena ga je dala porušiti in je prav na tistem kraju dala postaviti baziliko Kristusovega rojstva [[329]]. Cerkev je bila dokončana in posvečena leta [[339]].

</ref> Cerkev stoji še danes.<ref>Med [[intifada|intifado]] (oboroženo vstajo) so jo leta 2000 zasedli oboroženi [[Palestina|Palestinci]] in je bil njen obstoj zopet v nevarnosti.</ref>

{{noble-stub}}

{{lifetime|985|1021|Hakim, Al-}}

[[Kategorija:Fatimidski kalifi]]

 

[[ro:Al-Hakim bi-Amr Allah]]

[[ru:Аль-Хаким би-Амриллах]]

[[sv:Al-Hākim bi-amri ʾllāh]]

[[tr:Hakim (Fatımi)]]