Aerosol: Razlika med redakcijama

Zaradi sorazmerno velike površine se pojavljajo pri aerosolih velike površinske sile, ki omogočajo, da se na njih zbirajo [[molekula|molekule]], s tem pa se pospešijo kemične reakcije med aerosoli in plini v okolici. Mnoge snovi, ki bi v normalnih razmerah le počasi oksidirale, oksidirajo takoj, ko se nanje usede fini prah iz ozračja.<br />

Zaradi trdnih oziroma tekočinskih delcev, ki so razpršeni v zraku, se lahko močno spremeni tudi učinek [[sončno sevanje|sončnega sevanja]]. Delci namreč prestrežejo [[sevanje]] in takoj oddajajo toploto pridruženim molekulam, ki sicer same popolnoma prepuščajo sončne žarke. Torej šele aerosoli omogočijo otoplitev okolice. Delujejo kot jedra kondenzacije, saj se le nanjih lahko zniža tlak vodne pare. Zato tudi povzročijo nastanek [[megla|megle]] ali [[sopara|sopare]].

 

== Opombe in sklici ==

== Literatura ==

* Karl-Heinz, A. (1975). ''Wie funktioniert das? Die umwelt des menschen''. Mannheim, Wien, Zürich: Bibliographisches Institut. ISBN 3-411-00981-0 {{COBISS|ID=549199}}

 

[[Kategorija:Fizikalna kemija]]