Volilni knez: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.2) (robot Dodajanje: simple:Prince-elector |
→Do uzakonitve volilnih glasov v zlati buli leta 1356: vključil povezave na nove članke |
||
Vrstica 6:
[[slika:Balduineum_Wahl_Heinrich_VII.jpg|thumb|right|Kodeks ''Balduineus'' (okrog leta 1340) vsebuje prvo poznano uprizoritev kolegija volilnih knezov: volilni knezi, ki volijo kralja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII. Luksemburškega]] so razpoznavni po grbih; od leve proti desni so to: nadškofi Kölna, Mainza in Trierja, renski palatin, saški vojvoda, mejni grof Brandenburga ter češki kralj.]]
Pri volitvah [[Nemški kralj|nemških kraljev]], ki so jih sprva volili vsi svobodnjaki in kasneje vsi državni knezi, so postajali nekateri vplivni knezi vse pomembnejši. Po [[Staufovci|staufovsko]]-[[Welfi|welfškem]] sporu za nemški prestol ob koncu 12. stoletja so v veljavnem glasovanju morali sodelovati nadškofi [[Mainz]]a, [[Köln]]a in [[Trier]]ja in [[Palatinat|renski palatin]]. Srednjeveška knjiga zakonov [[
Na zasedanju kolegija volilnih knezov v [[Rhens]]u leta 1338 so proglasili kot pravno veljavno večinsko glasovanje, to se pravi, da kralja lahko izvolijo že štirje volilni knezi. Ta način je leta 1356 uzakonila [[Zlata bula (1356)|zlata bula]] cesarja Karla IV. Luksemburškega, ki je postala temeljni zakon cesarstva. Z zlato bulo so dobili volilni knezi pisno potrditev pravice, da se smejo sestajati in razpravljati o državnih zadevah. Kolegij volilnih knezov, ki ga je vodil volilni knez-nadškof Mainza, je bil od 15. stoletja 1. kolegij (kurija, zbor) ''reichstaga'', državnega zbora Svetega rimskega cesarstva.
|