Toharščina: Razlika med redakcijama

'''Toharščina''' je izumrl [[indoevropski jeziki|indoevropski jezik]], čigar viri so bili odkriti konec 19. stoletja z zahodnimi odpravami v kitajsko pokrajino [[Xinjiang]]. Dokumenti so iz [[5. stoletje n.š.|5. stoletja]], kmalu nato so toharščino zamenjaliizpodrinili [[turški jeziki]]. Odkritih je bilo približno 3600 dokumentov v toharščini, vendar je večina le majhnih odlomkov. Dokumenti so večinoma prevodi budističnih in drugih tekstov, samostanskih finančnih računov, karavanskih prehodov ipd.

Jezikoslovci ločijo dva toharska jezika: toharščino A, imenovano tudi vzhodna toharščina, in toharščino B oziroma zahodno toharščino. Med njima je okoli 200 kilometrov zemljepisne razdalje. Obe sta se razvili iz prototoharščinepratoharščine, ki se je verjetno govorila med 3. in 5. stol. n. št., vendar ni znano kje. Toharščina A daje vtis, da je bila morda že bila izumrl liturgični jezik do časov, ko je bila zapisana toharščina B, ki je bolje izpričana kot toharščina A. Toharščina A zajema religiozna besedila, med tem ko vsebuje toharščina B administrativne dokumente, pisma, grafite, in zapiske samostanov. Besedila so nastala med letoma 500 in 1000. Zaradi dela misionarjev so opazni vplivi indijskih jezikov.