Gorenje Blato: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Podmejc (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Javor (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 79:
Ob koncu srednjega veka je Gorenje Blato skoraj v celoti pripadalo posesti Kranjskega deželnega [[vicedom]]a. Vicedomski urbar iz leta 1496 navaja županijo '''Moss''', ki je obsegala poleg Gorenjega Blata (4½ [[huba|hube]]) še Gumnišče (3 hube). Edina huba, ki tedaj ni pripadala vicedomski posesti, je bila podložna beneficiju kaplanije Sv. Trojice v Ljubljanski stolnici.
 
Fevdalno gospostvo blaškim kmetijam se potem ni spreminjalo vse do sredine 18. stoletja, ko je bil v reformah cesarice Marije Terezije Kranjski vicedomski urad ukinjen. Tedaj je celotno vicedomsko posest na Gorenjem Blatu pridobil [[Avguštin I. Codelli]] ([[gospostvo Thurnau]]). Po smrti [[Avguštin I. Codelli|Avguštinovega]] naslednika [[Jožef Anton Codelli|Jožefa Antona Codellija]] se je leta [[1797]] gospostvo Thurnau razdrobilo z delitvijo med brate. Blaška posest je pripadla [[Avguštin II. Codelli|Avguštinu II. Codelliju]], ki je svoj del gospostva Thurnau pripojil [[Gospostvo Kodeljevo|gospostvu Kodeljevo (Herrschaft Thurn)]]. Blaška posest je nato ostala pod Kodeljevskim gospostvom vse do ukinitve fevdalizma z [[zemljiška odveza|zemljiško odvezo]] leta 1848<ref>Pavle Blaznik, "Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici", 1971, Razprave zv. 2, Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, str. 27-96</ref>, ko je bil gospodar Kodeljevega [[Anton IV. Codelli]], kasnejši deželni glavar Kranjske.
 
Ob zatonu [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] se je [[12. september|12. septembra]] [[1813]] med griči severno od vasi - med [[Šmarje-Sap|Šmarjem]], [[Gumnišče]]m in [[Škofljica|Škofljico]] - odvijala velika bitka med [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko]] in [[Ilirske province|francosko]]-[[Italijansko kraljestvo|italijansko]] vojsko ([[Bitka pri Šmarju]]). Francosko vojsko, ki je štela 6000 mož, so premagale bistveno šibkejše avstrijske čete iz hrvaškega regimenta Grádiških graničarjev, ki jih je vodil polkovnik [[Bogdan Milutinović]]<ref>[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='rel%3dkmetijske+in+rokodelske+novice%40AND%40fts%3dmilutinovi%c4%8d'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-TTPDPCIO Josip Levičnik (1859): Spominki na Dolenjsko. Kmetijske in rokodelske novice, 1859, št. 1]</ref>. V spomin na to bitko so nad [[Glinek, Škofljica|Glinkom]] v prvi polovici 19. stoletja postavili [[Rusova kapelica|Rusovo kapelico]]<ref>Josip Gruden (1911): Spomini na Francoze. Zbornik Matice Slovenske XIII</ref>.