Miastenija gravis: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.6.4) (robot Spreminjanje: ar:الوهن العضلي الوبيل
Godvisna (pogovor | prispevki)
m reference-popravek
Vrstica 1:
'''Miastenia gravis''' (MG) je pridobljena [[avtoimunska bolezen]], za katero sta značilni šibkost mišic in hitra utrudljivost. Vzrok so [[protitelo|protitelesa]] proti [[acetilholin]]skim receptorjem na [[kemična sinapsa|postsinaptični]] membrani [[motorična ploščica|živčnomišičnega stika]] (stik med živcem in mišico). Posledica je izguba teh receptorjev in s tem slabše krčenje mišic. Stopnja izgube receptorjev je sorazmerna z izraženostjo klinične slike - več receptorjev ko bo uničenih, bolj bo šibkost izražena. '''Miastenična kriza''' nastopi, kadar je šibkost dihalnih mišic tako izrazita, da je potrebna mehanska [[pljučno dihanje|ventilacija]] (mehansko dihanje).<ref name=Hankey>{{navedi knjigo
| last = Hankey
| first = Graeme J.
| authorlink =
| coauthors = Wardlaw, Joanna M.
| year = 2008
| title = Clinical Neurology
| publisher = Manson publishing
| location = London, UK
| id = ISBN 978-1-84079-097-2
| cobiss =
}}</ref>
 
== Etiologija ==
Vzrok avtoimunskega odziva je nepojasnjen, verjetno pa ima pri tem vlogo [[priželjc|timus (priželjc)]]; ta je namreč abnormalen kar pri 75% obolelih. Tveganje za bolezen je povezano tudi z genetskimi dejavniki in abnormalnostmi v [[imunski sistem|imunskem sistemu]]. <ref name=Hankey />
 
Dejavniki, ki poslabšajo miastenio so<ref name=Hankey />:
* bolezni [[ščitnica|ščitnice]] (hipertiroidizem, hipotiroidizem),
* infekcije,
Vrstica 11 ⟶ 22:
== Patofiziologija ==
Krčenje mišic je odvisno od učinkovitega [[motorična ploščica|živčnomišičnega prenosa]], pri
katerem se molekule [[acetilholin]]a (ACh) sproščajo iz [[nevron|živčnih končičev]] in se vežejo na ACh receptorje na postsinaptični membrani (mišični celici). Vezava na receptor sproži potencial motorične ploščice, ki je eksciatorni (pospeševalni). Če je amplituda tega potenciala dovolj visoka, nastane [[akcijski potencial]], ki se razširi vzdolž mišičnega vlakna (celice) in sproži sproščanje kalcija iz znotrajceličnih zalog, kar privede do krčenja mišice. <ref name=Hankey />
mišice.
 
Pri miasteniji pa zaradi zmanjšanega števila ACh receptorjev [[amplituda]] potenciala motorične ploščice ni dovolj visoka, da bi sprožila akcijski potencial v vseh mišičnih vlaknih. Ko je prenos oslabljen (onemogočen) v več stikih (vlaknih) pride do mišične šibkosti. Že v normalnih razmerah se število izločenih ACh molekul ob ponavljajočem se krčenju zmanjšuje (živčni končič namreč ne more vzdrževati začetne hitrosti sproščanja ACh). Ko pa je temu pridruženo še zmanjšano število receptorjev, kot pri miasteniji, pride zelo hitro do utrujenosti.<ref name=Hankey />
razmerah se število izločenih ACh molekul ob ponavljajočem se krčenju zmanjšuje (živčni končič namreč ne more vzdrževati začetne hitrosti sproščanja ACh). Ko pa je temu pridruženo še zmanjšano število receptorjev, kot pri miasteniji, pride zelo hitro do utrujenosti.
 
== Znaki in simptomi ==
Značilni sta mišična šibkost in utrudljivost. Šibkost se povečuje s ponavljajočo se aktivnostjo in se izboljša s počitkom. Šibkost je po navadi tudi značilno razporejena.<ref name=Hankey />
 
=== Šibkost očesnih mišic ===
[[Slika:Myasthenia.jpg|thumb|200px|Ptoza levega očesa]]
Veke in mišice za premikanje oči so na začetku prizadete pri 65% bolnikov, v nekem stadiju bolezni pa pri več kot 90% bolnikov. Rezultat je ptoza (povešenje vek) in diplopija (dvojna slika, dvojni vid). Pri 15% bolnikov ostane šibkost omejena samo na oči - '''okularna (očesna) miastenia.'''<ref name=Hankey />
 
=== Šibkost obraznih in bulbarnih mišic ===
Šibkost teh mišic se kaže kot izguba mimike, nesposobnost žvižganja in težave z govorom, žvečenjem in požiranjem.<ref name=Hankey />
 
=== Šibkost udov ===
Pri 85% se razvije splošna (generalizirana) šibkost mišic udov, vratu in celo dihalne mišice ([[trebušna prepona]]). Na začetku je šibkost lahko epizodična in jo lahko sprožijo čustveni stres
ali infekcije. Šibkost je značilno povečana ob naporu, tonus mišic je normalen, kitni refleksi pa so po navadi pojačani.<ref name=Hankey />
 
=== Šibkost dihalnih mišic ===
Kaže se kot kratkatežko sapadihanje (dispneja), v hujših primerih lahko pride celo do dihalne odpovedi.<ref name=Hankey />
 
=== Ostala pridružena imunska stanja ===
Pri bolnikih z MG se pojavljajo še druge bolezni, občutljivost za obolevanje pa je povezana z geni za imunski odziv. Te bolezni so<ref name=Hankey /> :
* Nevromiotonija (stalna aktivnost mišičnih vlaken zaradi povečane vzdražnosti [[obkrajno živčevje|perifernih živcev]])
* Bolezni [[ščitnica|ščitnice]] (hipertiroidizem)
Vrstica 45 ⟶ 54:
=== Neonatalna miastenia ===
Neonatalna miastenia je bolezen, za katero oboli približno 1/8 novorojenčkov mater z miastenijo.
Nastane zaradi prehoda materinih protiteles skozi [[posteljica|posteljico]] v otrokovo kri in prenosa do mišic, kjer uničujejo acetilholinske receptorje. Ko se materina protitelesa odstranijo iz otrokovega telesa, tudi bolezen izzveni.<ref name=Hankey />
 
=== Juvenilna miastenia ===
Pojavi se pri mlajših od 18 leta in je podobna MG pri odraslih.<ref name=Hankey />
 
=== Penicilamin-inducirana miastenia ===
Podobna je MG pri odraslih in izzveni nekaj mesecev po prenehanju jemanja zdravila.<ref name=Hankey />
 
== Diferencialna diagnoza ==
'''Generalizirana miastenia:<ref name=Hankey /> '''
* Kongenitalni miastenični sindrom (redko, ni avtoimunska bolezen in večinoma ne napreduje)
* Z zdravili povzročena miastenia (penicilamin, kurara strup, prokainamid...;izboljšanje po ukinitvi zdravila)
Vrstica 62 ⟶ 71:
* Inflamatorne (vnetne) demielinizirajoče poliradikulopatije; [[Guillain-Barré sindrom]], [[Miller-Fisher sindrom]]
* Hipertiroidizem (poslabša MG)
'''Očesna miastenia:<ref name=Hankey /> '''
* Progresivna zunanja oftalmoplegija
* Okulofaringealna (očesnožrelna) mišična distrofija
* Gravesova bolezen (prisoten je eksoftalmus)
* Intrakranialna lezija ki pritiska na možganske živce
'''Bulbarna miastenia:<ref name=Hankey /> '''
* Infarkt možganskega debla
* Bolezen motoričnega nevrona (psevdobulbarna pareza)
 
== Preiskave in diagnoza ==
Pri 85-90% bolnikov z generalizirano in pri 60% tistih z očesno obliko lahko v krvi dokažemo protitelesa proti ACh receptorjem. Pri tem je titer protiteles po navadi sorazmeren z resnostjo bolezni. Pri tistih pa, kjer protiteles proti ACh receptorjem ne moremo dokazati, lahko dokažemo protitelesa proti za mišice specifični kinazi (MuSK, muscle specific kinase), proteinu prisotnem v živčnomišičnem stiku.<ref name=Hankey />
 
Kadar ne dokažemo protiteles ali pa je potrebno zaradi resnosti bolezni diagnozo postaviti hitro, uporabimo antiholinesterazni (edrofonijski) test. [[Edrofonij]] je hitro delujoča [[antiholinesteraze|antiholinesteraza]] (prepreči razgradnjo acetilholina), ki ima tudi kratkotrajen učinek. Pri miasteniji bo v eni minuti po vbrizganju zdravila prišlo do povečane mišične moči, ki bo ponovno oslabela v približno 5 minutah.<ref name=Hankey />
 
EMG (elektromiogram) je še ena preiskava, ki lahko pomaga pri postavitvi diagnoze, vendar je pri njeni interpretaciji potrebna pazljivost.<ref name=Hankey />
 
== Terapija ==
Zdravimo predvsem z 4 metodami<ref name=Hankey /> :
* antiholinesteraze (piridostigmin, neostigmin); predvsem pri blagih oblikah; antiholinesteraze zavirajo razgradnjo ACh
* timektomija (odstranitev priželjca); kadar je potrebno; s tem preprečimo tvorbo protiteles
Vrstica 86 ⟶ 95:
* pomembno se je tudi izogibati dejavnikom, ki bolezen poslabšajo (bolezni ščitnice, infekcije, nekatera zdravila)
 
Med nosečnostjo se šibkost po navadi ne poveča, lahko pa se povečana šibkost pojavi po porodu. Sama terapija se med nosečnostjo vzdržuje, saj ni dokazov, da bi bila zdravila [[teratogenost|teratogena]]. Če je potrebno, se lahko opravi tudi plazmafereza. Pri neonatalni miasteniji je potrebna splošna skrb za novorojenčka in dajanje antiholinesteraz. Miastenično krizo pa zdravimo z antiholinesterazami, vzdrževanjem dihanja (umetna ventilacija, če je potrebno), intravenoznimi imunoglobulini ali plazmaferezo.<ref name=Hankey />
 
=== Holinergična kriza ===
Kriza, ki nastane zaradi prevelikega odmerka antiholinesteraz. Potrebno je vzdrževati dihalne poti, dati [[atropin]], začasno umakniti terapijo z antiholinesterazami in če je potrebno uporabiti imunosupresive ali [[plazmafereza|plazmaferezo]].<ref name=Hankey />
 
== Prognoza ==
Z optimalno oskrbo je smrtnost skoraj 0%. Večina obolelih živi normalno življenje, vendar mora jemati [[imunosupresiv]]e. Brez zdravljenja pa jih 20-30% umre v 10 letih.<ref name=Hankey />
 
== Opombe in reference ==
* {{opombe}}
* {{navedi knjigo|author=Hankey G.J., Wardlaw J.M.|title=Clinical neurology|publisher=Manson publishing|year=2008}}
 
== Zunanje povezave ==