Zgodovina minulih let: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Odstranjevanje: cu:ПовЂсть временныхъ лЂтъ
Vrstica 7:
== Tri izdaje ==
 
Izvirno kompilacijo kronike so dolgo časa pripisovali menihu Nestorju in so jo zato imenovali Nestorjeva kronika ali Nestorjev rokopis. Nestorjevi viri so bile starejše, zdaj izgubljene slovanske kronike, [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] letopisi Ivana Malalasa (491-578) iz [[Antiohija|Antiohije]] in Georgija Amartola (842-867), domače legende, nordijske sage, nekaj grških religioznih tekstov, rusko-grške razprave ter pripovedi kijevskega plemiča Jana Višatiča (1016-1106) in drugih vojaških poveljnikov. Nestor je delal na dvoru [[Svjatopolk II. KijevksiKijevski|Svjatopolka II. Kijevksega]] in je verjetno zagovarjal njegovo proskandinavsko politiko.
 
Prvi del kronike je poln anekdotskih zgodb, med katerimi je tudi zgodba o prihodu treh varjaških bratov, ki so ustanovili Kijev, umor [[Askold in Dir|Askolda in Dira]], Olegova smrt, katerega je ugriznila kača, skrita v skeletu njegovega konja in maščevanje Igorjeve žene Olge Drevljanom, ki so ubili njenega moža. Zelo zanimiva sta tudi opis del [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirila in Metoda]] med slovanskimi narodi in zgodba, kako je knez [[Vladimir I. Kjevski|Vladimir Veliki]] zatrl čaščenje [[Perun]]a in drugih tradicionalnih slovanskih bogov.
Vrstica 13:
Leta 1116 je Nestorjev tekst obširno preuredil iguman Silvester in na koncu kronike dodal svoj podpis. Ker je bil gospodar vasi Vidubiči, v kateri je bil njegov samostan, Vladimir Monomah, je nova izdaja poveličevala tega kneza in ga postavila v središče dogajanj Silvestrovih pripovedi. Silvestrova druga izdaja kronike je ohranjena v Lavrentijevem kodeksu.
 
Tretja izdaja je bila napisana dve leti kasneje in se je osredotočila na Vladimirjevega sina in naslednika [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava Velikega]]. Avtor te popravljene izdaje bi lahko bil Grk, ker je posodobil večino podatkov, ki se navezujejo na [[Bizantinsko cesarstvo]]. Tretja izdaja Nestorjeve kronike je ohranjena v Ipatijevskem (Akademskem) letopisu.<ref>ПСРЛ (Полное собрание русских летописей, Popoln zbornik ruskih letopisov) III., str. 421</ref>
 
== Dva rokopisa ==