Eritropoetin: Razlika med redakcijama

Poznamo tudi rekombinantne eritropoetine (rEPO), ki so heterogeni in se med seboj razlikujejo po zgradbi sladkornih verig. Zdravila vsebujejo več izooblik iste biološke [[učinkovina|učinkovine]]. Rekombinantne eritropoetine alfa, beta in delta imenujemo [[epoetin]]i. Poleg epoetina alfa, beta in delta je v klinični uporabi še darbepoetin alfa (oblika rEPO). Vse rEPO učinkovine se razlikujejo po sladkornih komponentah ter po farmakokinetičnih in farmakodinamičnih lastnostih. Vpeljava rekombinantnega eritropoetina v zdravljenje je pomenila pravo revolucijo v zdravljenju anemije, ki nastane zaradi kronične ledvične odpovedi. Pred tem so anemijo pri bolnikih zs kronično odpovedjo ledvic zdravili s [[transfuzija|tranfsuzijo]] krvi, s katero so vzdrževali normalne ravni hemoglobina. Pri tem so nastajali razni zapleti, vključno z preveliko količino železa v krvi.

Eritropoetin dajemo v obliki [[injekcija|injekcije]] podkožno ali intravensko. Pri podkožnem dajanje je biološka uporabnost povečana v primerjavi z intravenskim dajanjem. Peritonealno dajanje je tudi možno, vendar je primerno le pri bolnikih, ki jim [[dializa|dializo]] opravljajo peritonealno.