Faktor vpliva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: he:אימפקט פקטור |
m →Problematika: - tn. |
||
Vrstica 8:
Kljub široki uporabi te mere za vrednotenje znanstvenih prispevkov obstaja več pomislekov o njeni uporabnosti v ta namen in možnosti manipulacije rezultatov. Glavni so metodološki - IF je močno odvisen od znanstvenega področja, saj se dinamika citiranja med področji razlikuje.<ref>{{cite journal | author=van Nierop E. | title=Why do statistics journals have low impact factors? | journal=Statistica Neerlandica | volume=63 | issue=1 | year=2009 | pages=52–62 | url = http://www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/fulltext/121630940/PDFSTART | doi = 10.1111/j.1467-9574.2008.00408.x}}</ref> Tako je uporaben le za primerjavo revij znotraj področja. Kot [[aritmetična sredina]] števila citatov na članek ne odraža dejanske [[Verjetnostna porazdelitev|porazdelitve]] citiranosti posameznih člankov<ref>{{navedi splet |url = http://www.mathunion.org/fileadmin/IMU/Report/CitationStatistics.pdf |format=PDF |title=Citation Statistics |publisher=Mednarodna matematična zveza |author=Joint Committee on Quantitative Assessment of Research |date=12.6.2008}}</ref> - v določeni reviji manjši del člankov prispeva največji delež k citiranosti, zato je njihov vpliv v znanstveni skupnosti podcenjen, vpliv preostale večine pa precenjen.<ref>{{cite journal |author= |title=Not-so-deep impact |journal=[[Nature]] |volume=435 |issue=7045 |pages=1003–4 |year=2005 |pmid=15973362 |doi=10.1038/4351003a}}</ref>
Revija lahko z uredniško politiko umetno viša svoj faktor vpliva, npr. s spreminjanjem deleža prispevkov, ki jih je možno citirati (to je predmet dogovora z ISI)<ref name=PLoS-editorial>{{navedi revijo | doi = 10.1371/journal.pmed.0030291 | title = The Impact Factor Game | journal = PLoS Medicine | author = PLoS Medicine Editors | date = 6.6.2006}}</ref> ali tako, da avtorje novih prispevkov spodbuja k citiranju starejših prispevkov v tej reviji.<ref>{{cite journal |author=Agrawal A. |title=Corruption of Journal Impact Factors |journal=[[Trends in Ecology and Evolution]] |volume=20 |pages=157 |year=2005 |url =http://www.eeb.cornell.edu/agrawal/research/papers/other%20pdfs/agrawal%202005%20tree%20corruption.pdf}}</ref> Kljub temu, da namen take prakse ni nujno manipulacija, je lahko rezultat sprememba IF za več 100 %.<ref name=PLoS-editorial/>
Zaradi teh omejitev Evropsko združenje znanstvenih urednikov odsvetuje uporabo IF za vrednotenje raziskovalcev, raziskovalnih projektov in raziskovalnih skupin.<ref name="EASE">{{cite web |url=http://www.ease.org.uk/statements/EASE_statement_on_impact_factors.shtml |title=European Association of Science Editors statement on impact factors |format= |work= |accessdate=25.3.2009}}</ref> V ta namen obstajajo indeksi, ki merijo citiranost na ravni posameznih raziskovalcev oz. njihovih del. Eden takih je [[h-indeks]].
| |||