Mehčalec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m zamenjava predloge, replaced: {{reflist → {{opombe AWB |
viri, povezave |
||
Vrstica 1:
'''Mehčalec''' za perilo ohranja [[Tkanina|tkanine]] mehkejše in preprečuje statičnost.
[[Slika:Mehčalec Lenor.JPG|thumb|right|200px|Mehčalec]]
==Vrste mehčalcev==
Mnogi sodobni pralni [[stroj]]i imajo razpršilnik, ki lahko doda tekoč mehčalec za perilo avtomatično pred zadnjim izpiranjem; v samopostrežne pa ga je treba dodati ročno. Pri nekaterih blagovnih znamkah [[Pralni prašek|pralnih praškov]] je mehčalec že primešan pralnemu prašku. Nekateri proizvajalci trdijo da njihovi produkti olajšajo likanje in pripomorejo k hitrejšemu sušenju oblačil. Vsi mehčalci [[Tkanina|tkanin]] so zgrajeni tako, da se jim doda [[voda]] - z dodajanjem proizvoda neposredno pred končnim izpiranjem z vodo ali v razmerju 2:1 (voda:mehčalec) pri redčenju v avtomatskem razpršilcu. Če razredčen mehčalec vlijemo neposredno na [[oblačila]] bo pustil madeže ali pa celo uničil oblačila. Mehčalci delujejo na tkanino tako, da vrhnji sloj vlaken prevlečejo s tankim slojem [[Kemikalija|kemikalij]]. Te kemikalije imajo mazivne lastnosti in so električno prevodne s čimer vlakna zmehčajo in preprečijo kopičenje [[statična|statične]] [[Energija|energije]]. Pomanjkljivost prevleke vlaken s hidrofobno snovjo je v zmanjšanju [[Absorpcija|absorpcije]] vode iz tkanine, kar je še posebej nezaželeno pri brisačah in plenicah. Zato so kationski mehčalci pogosto v kombinaciji z drugimi [[kemikalija]]mi, ki imajo nižjo afiniteto do vlaken. Prav tako jih naj ne bi uporabljali na tekstilu iz mikrovlaken in na brisačah iz 100 % [[bombaž]]a saj se le te s časom naravno zmehčajo. Druge funkcije so tudi boljše drsenje med
==Sestava==
Prvi mehčalci so se razvili v začetku 20. stoletja, da bi preprečili grob občutek [[bombaž]]a, ki nastane po sušenju. Bombažni mehčalci so običajno temeljili na [[Emulzija|emulziji]] vode in mila, oljčnega [[olja]], koruznega olja ali olja iz [[loj]]a. Sodobni mehčalci tkanin ponavadi temeljijo na kvarterni amonijevi [[sol]]i z eno ali dvema dolgima alkilnima verigama. Ta tipična spojina je dipalmitoiletil hidroksietilmonijev metosulfat.
Mehčalne [[Spojina|spojine]] se razlikujejo v afiniteti do različnih materialov. Nekateri so boljše za vlakna na osnovi [[Celuloza|celuloze]], drugi pa imajo večjo afiniteto do hidrofobnih [[material]]ov kot so [[najlon]], polietilen, poliakrilnitrilina, itd. Novi mehčalci so sestavljeni iz spojine na osnovi [[silikon]]a, ki deluje tako da navlaži vlakna. Prav tako se uporabljajo tudi [[derivat]]i, ki vsebujejo funkcionalne skupine amid ali [[amin]]ov. Te skupine pomagajo mehčalcem da se bolje vežejo s tkaninami. Ker so mehčalci sami pogosto hidrofobne narave, se pogosto pojavljajo v obliki emulzije. V zgodnjih formulacijah, so se [[mila]] uporabljala kot [[emulgator]]ji. Emulzije so običajno motne mlečne [[Tekočina|tekočine]]. Obstajajo pa tudi mikroemulzije kjer so [[Kapljica|kapljice]] hidrofobne faze bistveno manjše. Prednost mikroemulzije je povečana sposobnost manjših delcev, da prodrejo v vlakna. Drug pristop je z uporabo [[polimerna mreža|polimerne mreže]].
Vrstica 19:
[[Kategorija:Gospodinjske kemikalije]]
[[ca:Suavitzant]]
[[de:Weichspüler]]
[[es:Suavizante]]
[[en:Fabric softener]]
[[hi:वस्त्र सौम्यक]]
[[nl:Wasverzachter]]
[[ja:柔軟剤]]
[[no:Tøymykner]]
[[pt:Amaciante]]
[[fi:Huuhteluaine]]
[[sv:Sköljmedel]]
|