Redakcija: 02:56, 10. december 2011 uredi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.957 urejanj m r2.7.2) (robot Dodajanje: ky:Пролетариат; kozmetične spremembe ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:32, 16. december 2011 uredi razveljavi MGTom (pogovor \| prispevki) 1.689 urejanj '''delavski razred''', rimsko pravo, lumpen-proletariat Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Pyramid of Capitalist System.png\|thumb\|right\|300px\|Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov]] '''Proletariat''' (lat. ''proletarius'', siromašen državljan s številnimi otroci) je po [[marksizem\|markistični teoriji]] eden od dveh družbenih razredov v [[kapitalizem\|kapitalističnem sistemu]]. V prvotnem pomenu je vključeval delavce, ki nimajo lastnih sredstev za proizvodnjo in so zategadelj kapitalistom prisiljeni prodajati svoje delo in da z viškom svojega dela zanje proizvajajo presežno vrednost. Izraz je pogosto uporabljen kot sinonim za '''delavski razred'''. Za razliko od [[suženj\|sužnjev]] ali [[tlačan]]ov je proletariat pravno svoboden, vendar ga ekonomska prisila veže za razred kapitalistov in prisiljuje, da vedno znova prodaja svoje delo kot edino lastnino, s katero razpolaga, kar mu omogoča obstati v procesu kapitalistične reprodukcije kot eden od dejavnikov proizvodnje. Vrstica 6: == Razumevanje in nastanek == Izraz in pojem proletariata izvira iz [[Stari Rim\|starorimske]] državne ureditve. V ustavnem pravu [[Rimska republika\|rimske republike]] je bila družba razdeljena v več razredov glede na premoženje. ''Proletarii'' so bili državljani z najmanj premoženja, njihov prispevek k republiki naj bi bil predvsem rojevanje otrok (''proli''). Nekateri pisci so o proletariatu pisali kot o razredu v sužnjelastniški družbi, vendar to ni pomen, ki bi ustrezal proletariatu v sodobnem razumevanju. Antični proletariat je bil del pauperizirane in osiromašene skupnosti, je bila množica brezdomcev in brezposelnih, ki pa niso sodelovali kot ustvarjalci dobrin. Sodobni pomen pojma proletariata gre za ljudi, ki prispevajo k družbi z delom, ki so ga prisiljeni prodajati za ''mezdo'', torej najemni delavci. Ker nimajo lastniških pravic nad proizvodnimi sredstvi ne morejo enakopravno sodelovati v delitvi vrednosti proizvodnje. Po marksistični teoriji je proletariat najbolj napreden del družbe, ki nastane in postaja vse močnejši v dobi prvobitne akumulacije kapitala, medtem ko je večina pripadnikov vanj stopila iz razreda kmetovalcev in obrtnikov. Kasneje je proletariat črpal tudi iz drugih družbenih razredov, ne izključujoč kapitaliste, če slednje razumemo kot heterogen razred, razdeljen med majhne, srednje in velike kapitaliste. ▼ ▲Po marksistični teoriji je proletariat najbolj napreden del družbe, ki nastane in postaja vse močnejši v dobi prvobitne akumulacije kapitala, medtem ko je večina pripadnikov vanj stopila iz razreda kmetovalcev in obrtnikov. Kasneje je proletariat črpal tudi iz drugih družbenih razredov, ne izključujoč kapitaliste, če slednje razumemo kot heterogen razred, razdeljen med majhne, srednje in velike kapitaliste. Uporablja se tudi izraz '''lumpen-proletariat''', ki označuje ljudje, ki so v podobnem lastniškem stanju kot proletariat, vendar se ne preživljajo s koristnim delom ampak na primer z beračenjem, krajami in drugo nezakonito dejavnostjo. Lumpen-proletariat po marksističnem pojmovanju ni napreden del družbe. Za svoje namen ta sloj s pridom izrabljajo politiki [[populizem\|populistične]] usmeritve, posebno pri organiziranju nemirov. == Vrste proletariata ==

Proletariat: Razlika med redakcijama