|
Republika Ciper obsega ozemlje skoraj celega otoka, vendar nadzoruje le južni dve tretjini tega ozemlja. Severni del otoka je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila [[Turška republika Severni Ciper|Turško republiko Severni Ciper]], čeprav te države razen Turčije ne priznava nobena druga država. V naslednjih desetletjih je severni del postal naseljen skoraj izključno s [[Turki]], južni dve tretjini pa z [[Grki]], tako da obema ozemljema včasih pravimo »grški del« in »turški del« Cipra. V letih 2003 in 2004 so pod okriljem [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. Tako se je Evropski uniji pridružil le grški del otoka.
JANKOVIČ ODPIRA RAČUNA NA CIPRU PES PROKLETI !!!!!!!!!!!!!!!!
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Cipra}}
Arheološke najdbe kažejo, da je bil Ciper naseljen že v [[Neolitik|kameni dobi]] pred kakšnimi 11.000 leti. Otok je dobil svoj grški karakter po naselitvi [[Mikenci|Mikencev]] v času med 13. in 11. stoletjem pr. n. št. Sredi 9. stoletja pr. n. št. so obalna področja Cipra dosegli [[Feničani]] in se tam naselili. Ustanovili so tudi glavno mesto [[Kition]]. Kasneje se je menjalo več vladarjev in sicer [[Asirija|Asirci]], [[Egipt|Egipčani]] in do 4. stoletja pr. n. št. [[Perzija|Perzijci]]. Med leti 30 pr. n. št. in 330 n. št. je bil Ciper del [[Rimski imperij|Rimskega imperija]]. To je čas, v katerem so vladali [[Ptolomejci]]; sledil je čas prevlade [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]] od leta 330 do 1191 n. št. Sledila so obdobja, ko je otoku vladal [[Rihard I. Levjesrčni|Rihard Levjesrčni]], [[vojaški red|viteški red]] [[templarji|templjarjev]] (1191-1192), [[Franki]] (Lusignani, 1192- 1489), [[Beneška republika|Benečani]] (1489-1571), [[Otomansko cesarstvo]] (1571-1878) in [[Angleži]] (1878-1960).
Pod tujo vladavino je Ciper vseskozi uspel ohranjati svoj [[Grščina|grški jezik]], kulturno dediščino in zadržati grško identiteto. Med leti 1955 in 1959 so Ciprčani bojevali osvobodilni boj proti [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] in leta 1960 dosegli svojo neodvisnost. Ciper je postal [[Republika|Ustavna republika]] Ciper. Grčija, Velika Britanija in Turčija so sklenile [[Züriško-Londonski dogovor]], po katerem je Velika Britanija na Cipru obdržala dve vojaški oporišči.
Po novi ustavi je bila izvršna moč med grškimi in turškimi Ciprčani razdeljena v razmerju 7:3. To je pomenilo, da je 18 % prebivalcev turške manjšine dobilo 30 % mest v upravi in državnih institucijah, kar je vodilo v kasnejše spore. Prav v času, ko je v Grčiji zavladala [[vojaška hunta]], so se spori na Cipru stopnjevali. [[Vojaška hunta]] se je 15. julija 1974 odločila izvesti udar na Cipru. Strmoglavila je demokratično izvoljeno ciprsko vlado. Posledica je bila odločen protiudarec Turčije, ki je pod pretvezo ponovne vzpostavitve ustavnega reda na Cipru, 20. julija z vojsko vdrla na Ciper in osvojila 36,2 % ciprskega ozemlja na severu otoka. Svetovna javnost je turško akcijo zaradi grobe kršitve [[Pravo|mednarodnega prava]] in [[Organizacija združenih narodov|ustanovne listine ZN]] ostro obsodila, vendar se turška vojska ni umaknila. Turčija je od takrat prekršila veliko resolucij ZN, ki so zahtevale umik tujih čet z otoka.
=== Razvoj po turški zasedbi dela Cipra ===
Zasedba je s seboj pripeljala katastrofalne posledice. Tisoči so bili umorjeni in preko 160.000 grških Ciprčanov, ki so živeli na severu otoka, je bilo pregnano iz domačega kraja in so postali begunci na lastnem otoku, od tega jih je 20.000 živelo v [[Enklava|enklavi]] na zasedenem delu in so bili zaradi turškega pritiska ter zastraševanja oropani osnovnih človekovih pravic. Postopoma so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in se preseliti na vladno kontrolirana področja otoka. V enklavi danes živi le še okoli 500 prebivalcev. Kot posledica invazije je bilo izgubljeno 70 % gospodarskega potenciala, 30 % prebivalstva je brezposelnega. Ciprčani turške narodnosti pa so se zaradi turške politike etnične ločitve, morali preseliti v zasedeni del Cipra. Med in po invaziji je izginilo 1474 grških Ciprčanov, vojakov in civilistov. Mnogi Grki so bili aretirani tudi v Turčiji in njih usoda še danes ni znana. Turčija je naseljevala na sever otoka prebivalstvo iz Turčije, tega je sedaj dvakrat več, kot je bilo prej Ciprčanov turške narodnosti-(87.900). Na zasedenem delu otoka je uničeno tudi veliko bogate kulturne dediščine in verskih objektov. Mednarodne organizacije pozivajo k spoštovanju človekovih pravic vseh Ciprčanov in k neodvisnosti, suverenosti in teritorialni integriteti Cipra. [[Evropsko sodišče]] za človekove pravice je obtožilo vlado Turčije za grobo in sistematično kršitev človekovih pravic.
== Gospodarstvo ==
|
