Balistični izstrelek: Razlika med redakcijama

'''Balistični izstrelek''' je vsak [[izstrelek]], ki večji del svoje poti preleti brez možnosti večjih popravkov smeri, torej po zakonih [[balistika|balistike]]. Pojem največkrat uporabljamo zza [[raketa|raketne]] izstrelke dolgega dosega. Balistični izstrelek največjega dosega je medkontinentalni ([[medcelinski]]) balistični izstrelek, ki ga nosilna raketa ponese izven ozračja v pod-orbitalno [[trajektorija|trajektorijo]] ali [[tirnica|tirnico]], pri čemer dosežejo največjo višino okoli 1.200 km. Po prenehanju delovanja nosilne rakete se izstrelek približuje končni točki v [[prosti pad|prostem padu]].

Prvi balistični izstrelek v zgodovini je bila [[raketa V-2]], ki so jo razvili v [[nacist|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]]. Prvič je bila uspešno preizkušena [[3. oktober|3. oktobra]] [[1942]], in prvič uporabljena v napadih [[8. september|8. septembra]] [[1944]]. Za razliko obod manevrirnega izstrelka V-1, ki je zaradi sorazmerno nizke hitrosti postal lahka tarča [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] protiletalske obrambe in [[lovsko letalo|lovskih letal]], je raketa V-2 proti tlem padla s štirikratno nadzvočno hitrostjo, kar je onemogočilo vsako obliko obrambe.

V sovjetskiSovjetski zvezi je projekt izdelave balističnih izstrelkov prevzela ekipa, ki jo je vodil [[Sergej Pavlovič Koroljov]]. Ta ekipa je poleg balističnih izstrelkov za [[vojska|vojaške]] potrebe načrtovala tudi nosilne rakete za vesoljske polete (njegova raketa R-7 je bila uporabljena tako za izstrelitev [[Sputnik]]a, kot [[Jurij Aleksejevič Gagarin|Jurija Gagarina]] v orbito).