Zločin in kazen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m -neprosta slika |
m r2.7.2) (robot Spreminjanje: sh:Zločin i kazna; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 36:
Roman je v slovenščino prevedel [[Vladimir Levstik]] leta [[1908]]. Avtor najnovejšega slovenskega prevoda je [[Marjan Poljanec]], založba [[Mladinska knjiga]], [[Ljubljana]] 1997, 2005.
== Vsebina ==
Revni študent Rodion (Rodja) Romanovič Raskolnikov zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno. Tak [[zločin]] je upravičen, če je v prid celotnemu občestvu. Raskolnikov na podlagi te teorije zagreši umor oderuške starke Aljone Ivanovne, po naključju pa »mora« ubiti še njeno sestro Lizaveto. Z umorom si hoče dokazati, da spada med tiste posameznike, ki lahko spreminjajo svet. Za vzor si vzame [[Napoleon Bonaparte|
== Razlaga ==
Roman sloni na idejni podlagi Dostojevskega o posameznikih, ki so dovolj notranje močni, imajo dobro razvit čut za moralo in lahko oblikujejo svet po svoje; postanejo nekakšni bogovi, ki odločajo o svetu. Znana je izjava Dostojevskega, da bi bilo vse dovoljeno, če ne bi bilo [[bog]]a. Kasneje je to teorijo zagovarjal tudi [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], napačno pa so jo interpretirali in izrabili tudi [[nacist]]i.
Vrstica 134:
[[ro:Crimă și pedeapsă]]
[[ru:Преступление и наказание]]
[[sh:Zločin i kazna]]
[[simple:Crime and Punishment]]
[[sr:Злочин и казна]]
|