Ogljikov monoksid: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Spreminjanje: hr:Ugljikov(II) oksid |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{Chembox
| verifiedrevid = 449065954
| ImageFileL1 = Carbon monoxide 2D.svg
| ImageSizeL1 = 100px
| ImageNameL1 = Wireframe model of carbon monoxide
| ImageFileR1 = Carbon-monoxide-3D-vdW.png
| ImageSizeR1 = 120px
| ImageNameR1 = Spacefill model of carbon monoxide
| PIN = Ogljikov monoksid
| OtherNames = Ogljikov monoksid<br />Ogljikov (II) oksid
| Section1 = {{Chembox UNII_Ref
| = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = 7U1EE4V452
| EINECS = 211-128-3
| UNNumber = 1016
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D09706
| MeSHName = Carbon+monoxide
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 17245
| RTECS = FG3500000
| SMILES = [C-]#[O+]
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/CO/c1-2
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = UGFAIRIUMAVXCW-UHFFFAOYSA-N
| Beilstein = 3587264
| Gmelin = 421}}
| Section2 = {{Chembox Properties
| Formula = CO
| MolarMass = 28.010 g mol<sup>−1</sup>
| Appearance = Brez barve, vonja in okusa
| Density = 0.789 g mL<sup>−1</sup>, tekoč<br />1.250 g L<sup>−1</sup> at 0 °C, 1 atm<br />1.145 g L<sup>−1</sup> at 25 °C, 1 atm
| Solubility = 2.6 mg/100 mL (20 °C)
| SolubleOther = topen v kloroformu, [[etil acetat]], [[etanol]], [[amonijev hidroksid]]
| MeltingPtC = −205
| BoilingPtC = −191.5
| Dipole = 0.112 [[Debye|D]]
}}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| ExternalMSDS = [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0023.htm ICSC 0023]
| EUIndex = 006-001-00-2
| EUClass = Lahko vnetljivo ('''F+''')<br />Zelo strupeno ('''T+''')
| NFPA-H = 4
| NFPA-F = 4
| NFPA-R = 2
| FlashPt = −191 °C
| Autoignition = 609 °C
}}
| Section8 = {{Chembox Related
| Function = carbon oxides
| OtherFunctn = [[Ogljikov dioksid]]<br/>[[Ogljikov suboksid]]
}}
}}
'''Ogljikov oksid''' (starinsko '''Ogljikov monoksid''') s kemijsko formulo CO je brezbarven plin brez vonja, gorljiv in zelo toksičen plin. Je glavni produkt nepopolnega [[izgorevanje|izgorevanja]] [[ogljik]]a in spojin, ki vsebujejo ogljik. V običajnih pogojih je redkejši od [[zrak]]a, vendar se zbira pri tleh. Če zastrupitev povzroči izgubo zavesti, se količina vdihanega ogljikovega monoksida poveča, zaradi tega pa se tudi občutno poveča smrtnost. V [[voda|vodi]] je zelo slabo topen, v zraku pa gori z modrim plamenom, kjer se proizvaja [[ogljikov dioksid]]. Je sestavina industrijskih goriv, na primer [[vodni plin|vodnega plina]]. Je tudi reducent, ki odstranjuje [[kisik]] z mnogih spojin, med drugim tudi v [[metalurgija|metalurgiji]] pri pridobivanju surovega [[železo|železa]] iz njegovih rud. Pri visokih pritiskih in zvišanih temperaturah v prisotnosti [[katalizator]]ja reagira z [[vodik]]om, da nastane [[metanol]]. Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem izgorevanju ogljika in kisika pri visokih temperaturah v primeru, da je ogljika preveč. Nastaja tudi kot stranski produkt pri razpadu ogljikovega dioksida pri zelo visokih temperaturan (nad 2000 °C). Nastaja tudi v pečeh, ki dobijo premalo [[kisik]]a, nahaja pa se tudi v [[izpušni plin|izpušnih plinih]] [[motor z notranjim izgorevanjem|motorjev z notranjim izgorevanjem]].
Vrstica 14 ⟶ 69:
: 2 CO + O<sub>2</sub> → 2 CO<sub>2</sub>
==Zgodovina==
Ogljikov monoksid je uporabljal že pračlovek za taljenje železa in ostalih
kovinskih rud.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=pqt_DwrJcXIC&pg=PA4|page=4|title=Hot rolling of steel|author=William L. Roberts|publisher=CRC Press|year=1983|isbn=0824713451}}</ref> V antiki, so ga [[Grki|Stari grki]] in Rimljani uporabljali za usmrtitve,
kar je v 11. stoletju prvič opisal španski zdravnik Arnaldus de Vila Nova. Leta 1776 je francoski kemik de Lassone proizvedel CO s segrevanjem cinkovega oksida in kokosa ter napačno ugotovil,
da je plinasti produkt [[vodik]], saj je gorel z modrim plamenom. V letu 1800, je Škotski kemik William Cumberland Cruikshank ugotovil,
da je plin spojina, ki vsebuje ogljik in [[kisik]].
S testiranjem na živalih (psi) je Claude Bernard okoli 1846 temeljito preiskal [[strupenost]] tega plina.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=FvgNKPxb43IC&pg=PA38|page=38|title=Molecules of death|author=Rosemary H. Waring, Glyn B. Steventon, Steve C. Mitchell|publisher=Imperial College Press|year=2007|isbn=1860948146}}</ref>
[[Druga svetovna vojna|Med drugo svetovno vojno]], se je v delih sveta, kjer je bilo pomanjkanje [[bencin|bencina]] in [[dizelsko gorivo|dizelskega goriva]]
mešanica plinov, vključno z ogljikovim monoksidom, uporabljala za pogonsko gorivo motornih vozil.
Poročila pričajo, da se je ogljikov monoksid v času [[Holokavst|holokavsta]] v nekaterih nacističnih taboriščih v majhnih količinah uporabljal kot "smrtni plin".<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=_04R6DoPxLoC&pg=PT323|page=323|title=A history of modern Germany, 1800-2000|author=Martin Kitchen|publisher=Wiley-Blackwell|year=2006|isbn=1405100419}}</ref>
{{Anorganske spojine ogljika}}
==Molekularne lastnosti==
Ogljikov monoksid ima molekulsko maso 28.0, in je torej nekoliko lažji od [[Zrak|zraka]], katerega povprečna [[Molekulska masa|molekulska masa]] znaša 28.8.
Glede na zakon idealnih je ogljikov monoksid redkejši od zraka in se posledično zadržuje pri tleh.
Ker pa nobeden plin ni idealen, so natančna gostota ter druge primerjalne vrednosti odvisne od [[Temperatura|temperature]] in [[Tlak|tlaka]].
Dolžina vezi med atomom ogljika in atomom kisika je 112.8 [[Pikometer|pikometrov]] (10-12).<ref name=gilliam>{{Cite journal|author=O. R. Gilliam, C. M. Johnson and W. Gordy|title=Microwave Spectroscopy in the Region from Two to Three Millimeters|year=1950|journal=[[Physical Review]]|volume=78|issue=2|pages=140|doi=10.1103/PhysRev.78.140|bibcode = 1950PhRv...78..140G }}</ref> Dolžina te vezi, je v skladu s trojno vezjo
molekule dušika (N2), ki ima podobno dolžino vezi in skoraj enako molekulsko maso.
Dvojne vezi ogljika in kisika, so v [[formaldehid|formaldehidu]] bistveno daljše, 120.8 pikometrov.
Ogljikov monoksid v plinastem stanju ima [[vrelišče]] pri 82K (-191 stopinj Celzija) in [[tališče]] pri 69K (-205 stopinj Celzija).
===Spajanje in dipolni moment===
[[Slika:Carbon-monoxide-3D-balls.png|left|thumb|Tridimenzionalna predstavitev molekule, ki prikazuje trojno vez]]
Ogljik in kisik imata v ogljikovem monoksidu skupaj 10 valenčnih elektronov.
Da bi zadostili pravilo okteta za ogljik, morata dva atoma deliti trojno vez, s šestimi pa deliti elektrone v tri vezi [[molekularni orbitali]], kar ni običajno za druge vezi ogljika v organskih spojinah.
Ker kisik prispeva štiri elektrone, ogljik pa samo dva, je ena vezna orbitala zasedena z dvema kisikovima elektronoma,
kar povzroči dipolno vez.
To povzroča polarizacijo molekule z majhnim negativnim nabojem na kisiku in majhnim pozitivnim nabojem na ogljiku.
Preostali dve vezi orbitali zasedata po en ogljikov in en kisikov elektron, ki tvorita polarno kovalentno vez.
Reverzno polarizacijo preko majhnega negativnega naboja tako povzroča majhna elektronegativnost na kisiku.
V prostem ogljikovem monoksidu rahel negativen naboj nastaja na ogljikovi strani in molekula ima rahel dipolni moment.<ref>{{cite journal | url=http://jcp.aip.org/resource/1/jcpsa6/v94/i10/p6660_s1 | last1=Scuseria | first1=Gustavo E. | last2=Miller | first2=Michael D. | last3=Jensen | first3=Frank | last4=Geertsen | first4=Jan |title=The dipole moment of carbon monoxide|journal=J. Chem. Phys. |volume=94 |issue= 10 | pages=6660 |year=1991 |doi=10.1063/1.460293|bibcode = 1991JChPh..94.6660S }}</ref>
Kisik ima večjo elektronsko gostoto, vendar pa hkrati tudi pozitiven naboj. Ker je večina elektronske gostote med atomoma, ima molekula pozitiven naboj na kisikovi strani.
Z razliko od isoelektronske molekula dušika, ki nima dipolnega momenta. V primerih, kjer ogljikov monoksid nastopa kot ligant, se lahko dipolni moment obrne
in negativen naboj nastane na kisikovi strani.
===Resonančne strukture in oksidacijsko stanje===
Strukturo ogljikovega monoksida lahko opišemo s tremi Lewisovimi strukturami. V strukuri s tremi kovalentnimi vezmi, je pravilu okteta zadovoljeno, vendar pa ima elektropozitiven ogljik
negativen formalni naboj. Strukture z dvemi kovalentnimi vezmi, bi bile skladne z zelo nizkim dipolnim momentom,
če bi bile vezi nepolarne. Struktura z eno kovalentno vezjo izraža povečano elektronegativnost kisika. Nobena od njih
pa ne izpolnjuje pravilne elektro strukture. Izračuni z naravnimi orbitalnimi vezmi kažejo,
da je struktura s trojno vezjo najbolj pomembna Lewisova struktura (glede prostih molekul), istočasno pa je najboljši
približek realni porazdelitvi elektronske gostote z maksimalno zasedbo vezne orbitale in osamljenega orbitalnega para.<ref name=Stefan>{{cite journal | last1 = Stefan | first1 = Thorsten | last2 = Janoschek | first2 = Rudolf | title = How relevant are S=O and P=O Double Bonds for the Description of the Acid Molecules H2SO3, H2SO4, and H3PO4, respectively? | journal= Journal of Molecular Modeling | volume =6 | issue=2 |month= February |year=2000 |pages=282–288 |doi=10.1007/PL00010730}}</ref>
To je v skladu z drugimi teoretičnimi in eksperimentalnimi študijami, ki kažejo da kljub večji elektronegativnosti dipolni moment izvira od negativno nabitega ogljika in pozitivno nabitega kisika.<ref>{{cite journal | last1 = Blanco | first1 = Fernando | last2 = Alkorta | first2 = Ibon | last3 = Solimannejad | first3 = Mohammad | last4 = Elguero | first4 = Jose | title = Theoretical Study of the 1:1 Complexes between Carbon Monoxide and Hypohalous Acids | journal = J. Phys. Chem. A |year= 2009 |volume= 113 |issue=13 | pmid = 19275137 |pages= 3237–3244 |doi = 10.1021/jp810462h }}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Meerts | first1 = W | title = Electric and magnetic properties of carbon monoxide by molecular-beam electric-resonance spectroscopy | journal = Chemical Physics | volume =22 | issue =2 |date= 1 June 1977 | pages =319–324 |doi=10.1016/0301-0104(77)87016-X|bibcode = 1977CP.....22..319M }}</ref>
[[Slika:Carbon_Monoxide-2.svg]]
Vendar pa so te tri kovalentne vezi močno polarizirane.
Izračunana polarizacija proti atomu kisika je 71% za [[Vez sigma|sigma vez]] in 77% za obe vezi.
Oksidacijskega stanja ogljika v ogljikov monoksid je +2 v vsaki izmed teh struktur.
To se izračuna tako, da se prištejejo vsi vezni elektroni, kateri pripadajo negativno nabitemu kisiku.
Oglkjiku torej pripadata samo dva negativno nabita elektrona.
V tem primeru ima ogljik v molekuli samo dva valenčna elektrona v primerjavi s štirimi v prostem atomu.
==Biološke in fiziološke lastnosti==
===Strupenost===
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom, je v mnogih državah najpogostejši vzrok smrti zaradi onesnaženega ozračja.<ref name="Toxicology2002-omaye">{{Cite journal|author=Omaye ST.| title=Metabolic modulation of carbon monoxide toxicity|journal=Toxicology|year=2002|pages=139–150|volume=180|issue=2|doi=10.1016/S0300-483X(02)00387-6|pmid=12324190}}</ref>
Ogljikov monoksid je brez barve, vonja in okusa in zelo strupen. Združuje se s [[Hemoglobin|hemoglobinom]], kar povzroča
ogljikohemoglobin, kar pa zavira zagotavljanje kisika do [[telesna tkiva|telesnih tkiv]].
Tako nizka koncentracija kot je 667 [[Ppm|ppm]], lahko povzroči pretvorbo hemoglobina v ogljikohemoglobin,
50% raven ogljikohemoglobina lahko v telesu povzroči krče, komo in smrt.<ref>{{Cite journal|pmid=1592720|year=1992|last1=Tikuisis|first1=P|last2=Kane|first2=DM|last3=McLellan|first3=TM|last4=Buick|first4=F|last5=Fairburn|first5=SM|title=Rate of formation of carboxyhemoglobin in exercising humans exposed to carbon monoxide.|volume=72|issue=4|pages=1311–9|journal=Journal of Applied Physiology}}</ref>
V Združenih državah Amerike, so meje izpostavljenosti ogljikovemu monoksidu nad 50 ppm kratkotrajne.
Absorbcija ogljikovega monoksida je pri takšni meji (50 ppm) kumulativna, saj je razpolovna doba približno 5 ur dihanja svežega zraka.
Najpogostejši simptomi zastrupitve z ogljikovim monoksidom lahko spominjajo na druge vrste zastrupitev in [[okužbe|okužb]],
vključno s simptomi, kot so glavobol, slabost, bruhanje, omotica, utrujenost in slabost.
Dojenčki so razdražljivi in nimajo apetita. Nevrološki znaki so zmedenost, dezorintiranost, motnje vida in [[Sinkopa|sinkopa]].
Nekateri simptome zastrupitve z ogljikovim monoksidom opisujejo kot krvavitve v očesni mreni in nenormalno
češnjevo barvo krvnega odtenka.<ref>{{Cite book|last=Ganong|first=William F|title= Review of medical physiology|url=http://books.google.com/?id=OLa8vDBXDD4C&dq=Ganong+WF.+Review+of+Medical+Physiology.+Norwalk+Ct:+Appleton+%26+Lange,+1995&printsec=frontcover|accessdate=May 2009|edition=22|year=2005|publisher=McGraw-Hill|isbn=0071440402|page=684|chapter=37}}</ref> V večini kliničnih diagnoz so ti znaki le redko navedeni oziroma videni.
Ogljikov monoksid se na druge molekule veže kot [[mioglobin]] in mitohondrijski citokrom. Daljčasna izpostavljenost
ogljikovemu monoksidu lahko povzroči veliko škodo na srcu in [[Osrednje živčevje|centralnem živčnem sistemu]].<ref>{{Cite journal|author=Prockop LD, Chichkova RI|title=Carbon monoxide intoxication: an updated review|journal=J Neurol Sci|year=2007|pages=122–130|volume=262|issue=1–2|pmid=17720201|doi=10.1016/j.jns.2007.06.037}}</ref>
Pri nosečnicah ogljikov monoksid na plodu pusti resne in trajne posledice.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=2y6zOSQcn14C&pg=PA325|page=325|title=Maternal, fetal, & neonatal physiology: a clinical perspective|author=Susan Tucker Blackburn|publisher=Elsevier Health Sciences|year=2007|isbn=1416029443}}</ref>
===Normalna človeška fiziologija===
Človeško telo ogljikov monoksid proizvaja kot signalne molekule. Tako ima ogljikov monoksid v telesu vlogo
kot nevrotransmiter ali žilni relaksant.<ref name="endogenous_co">{{Cite journal|last=Wu|first=L|title=Carbon Monoxide: Endogenous Production, Physiological Functions, and Pharmacological Applications|journal=Pharmacol Rev|volume=57|issue=4|pages=585–630|date=December 2005|url=http://pharmrev.aspetjournals.org/cgi/content/full/57/4/585#XI._Conclusions_and_Perspectives|pmid=16382109|accessdate=May 26, 2009|doi=10.1124/pr.57.4.3|last2=Wang|first2=R}}</ref> Zaradi vloge ogljikovega monoksida v telesu, so bile nepravilnosti
v presnovi povezane z različnimi boleznimi, vključno z nevrodegeneracijo, visokim krvnim tlakom,
srčnim popuščanjem in vnetjem.<ref name="endogenous_co" />
==Pojav ogljikovega monoksida v okolju==
Ogljikov monoksid se pojavlja v različnih naravnih in umetnih [[Okolje|okoljih]]. Značilne koncentracije v delcih na milijon (ppm) so naslednje:
<center>
{| class="wikitable"
!Koncentracija
!Vir
|-
|0.1 ppm
|Naravna stopnja v ozračju
|-
|0.5 to 5 ppm
|Povprečna stopnja v zaprtih prostorih<ref name="EPAFAQ">{{Cite web|title=An Introduction to Indoor Air Quality: Carbon Monoxide (CO)|author=Green W|publisher=United States Environmental Protection Agency|url=http://www.epa.gov/iaq/co.html|accessdate=2008-12-16}}</ref>
|-
|5 to 15 ppm
|Ob pravilno prilagojenih plinskih pečeh v domovih, sodobne emisije izpušnih plinov<ref name=Alaska_CO>
{{Cite web
|last = Gosink
|first = Tom
|title = What Do Carbon Monoxide Levels Mean?
|work = Alaska Science Forum
|publisher = Geophysical Institute, University of Alaska Fairbanks
|date = 1983-01-28
|url = http://www.gi.alaska.edu/ScienceForum/ASF5/588.html
|accessdate = 2007-12-01}}
</ref>
|-
|100 to 200 ppm
|Izpušni plini starejših motornih vozil<ref>{{Cite book|last=Singer|first=Siegfried Fred|title=The Changing Global Environment|publisher=[[D. Reidel]] Publishing Company|location=Dordrecht|page=90|isbn=}}</ref>
|-
|5,000 ppm
|Dim pri kurjenju lesa v peči<ref name="Gosink">{{Cite web|title=What Do Carbon Monoxide Levels Mean?|author=Gosink T|work=Alaska Science Forum|publisher=Geophysical Institute, University of Alaska Fairbanks|date=January 28, 1983|url=http://www.gi.alaska.edu/ScienceForum/ASF5/588.html|accessdate=December 16, 2008}}</ref>
|-
|7,000 ppm
|Izpušni plin pri motornih vozilih brez [[katalizator|katalizatorja]]<ref name="Alaska_CO" />
|-
|}
</center>
===Prisotnost ogljikovega monoksida v atmosferi===
[[Image:Mopitt first year carbon monoxide.jpg|thumb|240px|Stopnja ogljikovega monoksida v atmosferi.]]
Ogljikov monoksid je v ozračju prisoten v majhnih količinah. Predvsem se pojavi kot rezultat dejavnih [[Vulkan|vulkanov]]
ter pri naravnih in umetnih pojavih kot so požari in podobno. K proizvodnji ogljikovega monoksida prispevajo tudi
[[fosilna goriva]]. Pri visokih pritiskih v plašču Zemlje, se ogljikov monoksid raztopi v staljene vulkanske kamnine.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=kcllhZcy53cC&pg=PA243|page=243|title=Metal-Carbon Bonds in Enzymes and Cofactors|author=Astrid Sigel, Roland K. O. Sigel|publisher=Royal Society of Chemistry|year=2009|isbn=1847559158}}</ref>
Iz leta v leto je natančno merjenje, zaradi naravnih virov ogljikovega monoksida, izjemno oteženo.
Ogljikov monoksid ima posreden radioaktivni učinek z dviganjem koncentracije metana in troposferskega ozona
preko kemičnih reakcij z drugimi atmosferskimi sestavinami (na primer hidroksilni radikal),
katere bi v nasprotnem primeru uničil.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=gnaNHeU4rgQC&pg=PA106|page=106|title=Global climate change linkages: acid rain, air quality, and stratospheric ozone|author=James Carrick White ''et al.''|publisher=Springer|year=1989|isbn=0444015159}}</ref> V naravnih procesih v ozračju, se sčasoma oksidira v [[ogljikov dioksid]].
Koncentracije ogljikovega monoksida so tako v ozračju kratkotrajne in prostorsko variabilne.
===Urbano onesnaževanje===
Ogljikov monoksid je v nekaterih mestnih območjih velik onesnaževalec atmosfere. Onesnaževalci so
predvsem motorji z notranjim izgorevanjem (vključno z vozili, prenosni generatorji, kosilnice, itd),
ter nepopolno izgorevanje različnih drugih goriv ([[les]], [[premog]], [[olje]], parafin, propan, [[zemeljski plin]] in smeti).
===Onesnaževanje v zaprtih prostorih===
V zaprtih okoljih lahko koncentracija ogljikovega monoksida povzroči smrt.
V Združenih državah Amerike vsako leto zaradi ogljikovega monoksida ki ga proizvede avtomobil
v povprečju umre 170 ljudi.<ref name="cpsc">U.S Consumer Product Safety Commission, [http://www.cpsc.gov/cpscpub/pubs/466.html Carbon Monoxide Questions and Answers], accessed 2009-12-04</ref>
Peči, štedilniki, grelniki vode in plinski grelniki, motorji, prenosni generatorji, kamini ter oglje
vključujejo motnje pri izgorevanju v zaprtih prostorih. Tako zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida
v zaprtih prostorih (največkrat zaradi delovanja motornega vozila v garaži) in posledično zastrupitve z ogljikovim monoksidom
v Združenih državah Amerike vsako leto več tisoč ljudi poišče zdravniško pomoč.<ref>Centers for Disease Control and Prevention, National Environmental Public Health Tracking Network, [http://ephtracking.cdc.gov/showCarbonMonoxideLanding.action Carbon Monoxide Poisoning], accessed 2009-12-04</ref><br />
Ogljikov monoksid je v manjših količinah tudi sestavina cigaretnega dima.
==Oglejte si tudi==
*[[Nevarne snovi]]
*[[Ogljikov dioksid]]
==Zunanje povezave==
*[http://www.gasilci-vinskagora.si/dokumenti/Ogljikov%20monoksid-POSAVEC.pdf Zastrupitev z ogljikovim monoksidom]
*[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/zdravje/1042311819 Ogljikov monoksid - nevidni morilec]
*[http://pza.si/Clanek/Ogljikov-monoksid.aspx PZA-Ogljikov monoksid]
*[http://www.okolje.info/index.php/kakovost-zraka/ogljikov-monoksid Okolje.info-Ogljikov monoksid]
*[http://www.lindeplin.si/international/web/lg/si/like35lgsi.nsf/repositorybyalias/ind_co/$file/co-jeklenke.pdf Ogljikov monoksid-Varnostni list]
==Viri==
{{Reflist|2}}
[[Kategorija:Oksidi]]
| |||