Anarhija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: lv:Anarhija |
→Trije možni pomeni besede anarhija: o anomiji več |
||
Vrstica 8:
* '''akefalni družbeni red'''- to je splošni družbeni red brez prednosti v socialni hierarhiji. Akefalni družbeni red predstavlja [[anarhizem|anarhistični]] ideal. V takšni anarhiji ne obstaja kaos, ampak je red ustvarjen na drugačnih osnovah kakor pa hierarhični red. Primera takšnega reda v kompleksnejši družbi sta [[samoupravljanje]] in imperativni delegatski sistem pri zastopanju, med tem ko v preprostih družbah obstajajo akefalna plemena, ki ne poznajo vladavine. Primer takšne anarhistične ureditve srečamo npr. pri Samangih iz [[Malaja|Malaje]], kjer ni oblasti, kjer si pripadniki plemena vse delijo med seboj in ne poznajo kraje.<ref>van Duyn Roel (1986): ''Poroka ljubezni in kreativnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.</ref> Oznako Anarhija je za označevanje družbenega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof [[Pierre-Joseph Proudhon]] v letih, ko je bil [[anarhizem|anarhist]]. Gre za politološko sporen izraz, ki ne zadošča za pravilno poimenovanje takšne družbene ureditve in tudi ne za poimenovanje politične filozofije in družbenih gibanj, ki se usmerjajo k doseganju tega cilja.
* '''anarhija''' v mednarodnem pravu pomeni stanje, v katerem ne obstajajo dominantna država, mednarodna pogodba ali kaos. [[Institucionalizem|Institucionalistično]] razumevanje mednarodne skupnosti opozarja na razliko med odnosi znotraj države, ki so utemeljeni na delovanju oblasti, in odnosi med državami, kjer takšne oblasti ni, posledica pa je mednarodna anarhija.<ref>Benko Vladimir (2000): ''Sociologija mednarodnih odnosov''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 128.</ref>
* '''[[anomija]]''', kjer gre za družbeni nered/kaos. V pogojih anomije ne obstaja dominantna družbena sila, obenem pa je odsoten tudi vsakršen družbeni red. Nasilje in nadvladovanje posameznikov in posameznih skupinic je pogosto sporadično ter usmerjeno v doseganje trenutnih koristi, zato ne služi ustvarjanju prednosti v socialni hierarhiji. Tipičen primer anomije je ulično nasilje in plenjenje trgovin v času velikih družbenih nemirov ali naravnih nesreč. Anarhija v pomenu nereda se včasih uporablja tudi nepravilno. Kaotično stanje v [[Somalija|Somaliji]] npr. nikakor ni anomična oblika anarhije, ampak je oblika [[despotizem|despotizma]], za katero je značilna uporaba sile s strani samo-oklicanih voditeljev.
Pojem anomija se sicer loči od pojma [[anarhija]]. Ideal anarhistov je urejena družba, ki bi delovala na osnovi usklajenosti pogledov na red, kar ilustrira znameniti izrek [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhona]]: »Najvišja popolnost družbe je v sozvočju med redom in anarhijo«<ref>V [[Francoščina|franc.]] originalu: »La plus haute perfection de la société se trouve dans l'union de l'ordre et de l'anarchie«, Pierre-Joseph Proudhon: ''Qu'est-ce que la propriété ?'' (Kaj je lastnina?) - 1840</ref>. Tu je anarhija mišljena kot odsotnost prisile, nadvlade med ljudmi.
== Viri in opombe ==
| |||