Mezon: Razlika med redakcijama

'''Mezon''' [mezón] (iz [[grščina|grške]] besede {{jezik-elc|μεσος}}, kar pomeni vmesni) je nestabilen [[podatomski delec]], ki je sestavljen iz [[kvark]]a in [[antikvark]]a (ki pa ni nujno antidelec prisotnega kvarka). Ker ga sestavljajo kvarki, spada med [[hadron]]e, ki imajo celoštevilčni [[spin]]. Druga skupina hadronov so [[barion]]i. Barioni pa so sestavljeni iz treh kvarkov.

Obstoj mezonov je predvideval že [[Japonci|japonski]] [[fizik]] [[Hideki Jukava]] (1907 – 1981) v letu [[1934]]. Za napoved obstoja novega delca je dobil [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] leta [[1949]]. Predvideval je, da atomska jedra ne bi bi bila obstojna, če jim neka sila ne bi preprečevala njihovega razpada. Predvideval je, da v jedru med sestavnimi deli obstoja [[jedrska sila]], ki omogoča, da deli jedra ostanejo skupaj. Če te sile ne bi bilo, bi se jedro zaradi odbojnih sil med protoni razletelo. Ker je predvideval, da je masa mezonov nekje med maso elektronov in protonov, jim je dal ima mezoni (vmesni). Najprej je nove delce imenoval ''mezotroni'', pozneje pa so na pobudo [[Nemci|nemškega]] [[fizik]]afizika [[Werner Karl Heisenberg|Wernerja Karla Heisenberga]] (1901 – 1976) delce pričeli imenovati mezoni. Prvotno so mislili, da so mezoni nosilci sile med protoni in nevtroni. Mezoni niso kazali močne interakcije z delci v jedru.

[[Kategorija:Mezoni|* ]]