Pogovor:Hiragana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ali-ali -> in |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 18:
Kako tudi fiziki rečejo:
*
*
:Yukawa v tem zapisu, zaenkrat še pri vseh predavanjih. Čeprav sem slišal tudi že Yukawa potencial in Yukawa interakcija, ampak to se mi ne zdi najbolj posrečeno. Ok, tudi nedoslednosti se najdejo. V Strnadu 4 sta na eni strani (232) uporabljena zapisa Yukawov potencial in Jukawa {{s-:-)}}. Potem se pa znajdi. LP --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 17:03, 28 november 2005 (CET)
Vrstica 26:
:::Po mojem bi najprej kazalo razdeliti jabolka in hruške v ločeni košari. [[Hideki Yukawa]] je osebno ime, [[Tokio]] je toponim. Osebnih imen praviloma ne slovenimo, izjeme so imena, ki niso sestavljena iz imena in priimka: imena vladarjev, svetnikov, antičnih oseb... Toponime slovenimo nekoliko bolj korajžno – velike večine sicer ne, ampak sčasoma se jih je vendarle nabrala kaka stotnija, ki so nam postali dovolj domači, da jih slovenimo: [[Trst]], [[Dunaj]], [[Pariz]], pa tudi [[Honšu]], [[Hirošima]] ipd. Nedosledno, ampak kaj hočemo. Strinjam se, da je [[Hepburnovo prečrkovanje]] bolj konsistentno; strinjam se tudi, da gre za najpogostejše uporabljan sistem prečrkovanja japonskih imen v latinico; ne strinjam se s trditvijo, da gre za uradni sistem – kot osnovo za mednarodni standard [[ISO 3602]] so predvsem na pritisk Japoncev leta 1989 izbrali sistem [[Kunrei]], ki je prilagojen japonskemu in ne angleškemu glasoslovju. Nasploh je sicer po mojem problematično vztrajanje na tradicionalnih (kolonialnih) poimenovanjih toponimov: brez kančka slabe vesti tako pišemo o Pekingu in Bombaju, čeprav je uradna politika Kitajske in Indije, da se ti imeni prečrkujejo v latinico kot Beijing in Mumbai; če bi bili Angleži enako tradicionalni in bi pisali naše toponime v obliki, kot so jih prvič spoznali, denimo Laibach in Terglau, bi verjetno zagnali precejšen vik in krik. Kljub vsemu pa si Wikipedija verjetno ne more privoščiti biti bolj papeška od pravopisa. Poglavitni namen Wikipedije je, da informacijo v njej še kdo kdaj najde. Ker gre je namenjena splošni javnosti, Wikipedija sledi najpogostejši rabi poimenovanja: zatorej mora biti recimo nosilno geslo Tokio, ker ga bodo ljudje pod tem imenom iskali, ne pa Tōkyō, česar ne bo iskal nihče, saj skoraj nihče ne zna niti vtipkati. Slovenska japonologija je sicer lahko povsem utemeljeno nezadovoljna z obstoječim stanjem, ker pa gre za splošno enciklopedijo in ne za glasilo katedre za japonologijo, moramo slediti ustaljeni rabi poimenovanj in ne prehitevati po desni. Je pa prav, da se na domnevne nedoslednosti opozarja in o njih piše; ko se poimenovanje dovolj pogosto pojavlja, ga zaznajo zbiralci gradiva za pravopis in tako bo morda v novi izdaji pravopisa – kjer brez dvoma vsaj pri razdelku o prečrkovanju japonskih besed sodeluje tudi kak japonist – podano drugačno priporočilo glede prečrkovanja, kar bo prevesilo splošno rabo. In temu bo potem oportuno sledila tudi Wikipedija... Če se vrnem k tabeli hiragane – po mojem ne gre za ali-ali (ali Hepburnovo ali naše prečrkovanje), ampak vanjo sodi oboje: Hepburnovo zato, ker je v svetu najpogostejše, naše pa zato, ker ga znamo prebrati brez razmišljanja, ali se J res izgovori kot J ali morda kot DŽ. V resnici bi pravzaprav sodil zraven še Kunrei kot uradno prečrkovanje. --[[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 22:40, 28 november 2005 (CET)
::: Najbolj se strinjam s Primožem. Podobno kot pri Jukavi je tudi npr. pri [[Abraham Fjodorovič Joffe|Joffeju]], saj bi ga pravzaprav morali pisati Ioffe, kot je njegov izvirni priimek. Načeloma, Primož, sicer ni res, da imen ne slovenimo - zgled za to so ruska imena, pa indijska (če že - npr. [[Višvanatan Anand|Anand]]) in, mislil sem tudi, da v istem 'košu' tudi japonska, čeprav tisti, ki veliko bolj poznajo japonski jezik, pravijo drugače. Seveda, Tone, pravilno sklanjanje bo Jukavov in ne Jukavin - kot sem zgoraj zapisal. Če človek ve, da je poljubno japonsko ime slovenjeno, npr. (si izmišljam) »Joko«, bo vedel, da ga izgovarja [''joko'']. Če pa ne bo vedel ali je slovenjeno, že ne bo več vedel kako ga izgovarjati ([''džoko'']). Tu lahko včasih nastane velika zmeda in pride do napak. Seveda ne smemo prehitevati po desni. V tem primeru je tudi vprašanje kaj je pri nas pogosteje zapisano - ali Yukawa ali Jukava? Sicer Tone zatrjuje, da prvo, in to se lahko seveda tudi spremeni. Morda se [[Janez Strnad|Strnad]]u v 4 ni ljubilo utrujati z Jukavo, ali pa se je celo kdo zatipkal... Sam sem menda pri pripravi članka o [[nobelova nagrada za fiziko|nobelovi nagradi za fiziko]] zapisal japonske fizike pač poslovenjeno, ker o japonologiji drugače nimam pojma, pa tudi iz raznoraznih in lastnih virov, kjer je bilo (seveda ne vedno) zapisano tako. Rad bi rekel, da se grem stavit, da bodo na koncu obveljala nekakšna poslovenjena pravila tudi s strani poučenih. Morda trenutno čas še ni dozorel, in to področje pravopis še vedno pušča pri miru. Po preprosti logiki je za naše razmere vsekakor primerneje nekaj izgovarjati kot [''šu''] kot pa [''shu'']. Ne vem tudi zakaj bi stroka komplicirala po nepotrebnem. Na drugi strani pa sem proti 'posiljenemu' slovenjenju kot to želijo nekateri [[Wikipedija:Wikipedisti|vikipedisti]] za [[Wikipedija|Vikipedijo]], čeprav tega morda ne znam vedno dobro argumentirati. MMG tudi [[ruščina]] ima neke slov(a)nske skovanke po želji ([[:ru:Юкава, Хидеки|Хиде́ки Юка́ва]]), oziroma ala Vuk Karadžić, pa tega nihče ne obeša na velik zvon, oziroma se ne utruja s tem. Tako pač je v tem jeziku in verjetno si tega pri Rusih ni izmislil Vuk. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 16:05, 29 november 2005 (CET)
[[Category:Pogovor]]
| |||