Karel XII. Švedski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m re-temp, replaced: {{Reflist → {{opombe AWB
Vrstica 23:
'''Karel XII. Švedski''', [[Švedi|švedski]] [[kralj]] in [[vojskovodja]], * [[17. junij]] [[1682]], [[Stockholm]], [[Švedska]], † [[30. november]] [[1718]], [[Halden|Fredrikshald]], [[Norveška]].
 
Karel XII. Švedski se je rodil [[17. junij]]a [[1682]] v kraljevi palači v [[ Stockholm]]u. Njegova starša sta bila švedski kralj [[Karel XI. Švedski|Karel XI.]] in Ulrika Eleonora Starejša. Bil je njun edini preživeli sin. Švedski prestol je zasedel 1697 po očetovi smrti, ko mu je bilo komaj 15 let. Čeprav je bil okronan kot Karel XII., ni bil dvanajsti švedski kralj z imenom Karel. V resnici je bil šesti <ref>Article [http://runeberg.org/nfbm/0500.html Karl] in [[Nordisk familjebok]]</ref>. Za to sta bila kriva švedska kralja [[Erik XIV. Švedski|Erik XIV.]] (1560–1568) in [[Karel IX. Švedski|Karel IX.]] (1604–1611), ki sta si po preučevanju švedske mitologije enostavno dodala številke.
 
== Velika severna vojna ==
Vrstica 55:
Leta 1714 je Karel uspel zapustiti pripor v [[Carigrad]]u in se vrniti na [[Švedska Pomorjanska|Švedsko Pomorjansko]]. Za pot od Carigrada do [[Pomorjanska|Pomorjanske]] je potreboval 15 dni. Po vrnitvi je začel načrtovati, kako bi vojno tehnico spet nagnil na švedsko stran. Tako so po njegovem ukazu zgradili dve švedski bojni ladji, ki sta temeljili na turških načrtih. Leta 1716 je napadel [[Norveška|Norveško]], ki je pripadala Danski. Z svojimi četami, ki so štele okoli 7, 000 mož je uspel zasesti norveški prestolnico Kristianijo (današnji [[Oslo]]) in začel oblegati trdnjavo Akershus.
 
Vseeno so ostale norveške čete nedotaknjene in tako je bil Karel po velikih izgubah zalog in materiala 29. aprila prisiljen ukazati umik. Maja pa so švedske sile spet vdrle na Norveško in napadle mejno mesto Fredrikshald (današnji [[Halden]]). Njihov končni cilj pa je bil zavzeti pomembno trdnjavo Fredriksten, ki se je dvigovala nad mestom. Švedi pa so znašli pod hudim topniškim ognjem iz trdnjave, poleg tega pa so [[Norvežani]], da bi preprečili zavzetje mesta, tega raje zažgali. [[Švedi]] so se bili spet prisiljeni umakniti. Med obleganjem mesta je Švedska doživela tudi hud poraz na morju, kjer so njeno mornarico v [[bitka pri Dynekilenu|bitki pri Dynekilenu]] premagali [[Danci]]. <ref>[http://www.nb.no/karl-xii-kart/omfelttogene.htm Charles XII's march on Norway - national library]</ref>
 
== Smrt ==
Vrstica 62:
 
Nato pa je [[11. december|11. decembra]] [[1718]] med inšpekcijo čet Karla ubil norveški izstrelek. Izstrelek je predrl levo stran [[Možgani|možganov]] in poškodoval večino možganov, ter izstopil na desni strani. Kralj je bil v trenutku mrtev in njegovo truplo pa so njegovi vojaki prenesli čez mejo. Invanzija je bila opuščena. Tudi druga švedska armada, ki je štela 10.000 vojakov in ki je poveljal [[Carl Gustaf Armfeldt]], ter je nameravala zavzeti [[Trondheim]], je bila prisiljena v umik. Od 5.800 vojakov, kolikor jih je ostalo ob umiku, se jih le približno 870 vrnilo na Švedsko. Kralja so pokopali v cerkvi Riddarholmen v Stockholmu, kjer je pokopana večina švedskih kraljev.
[[Image:Statue of Charles XII of Sweden at Karl XIIs torg Stockholm Sweden.jpg|thumb|right||Spomenik v Stockholmu]]
Karla je na prestolu nasledila njegova mlajša sestra [[Ulrika Eleonora I. Švedska|Ulrika Eleonora]]. Kot kneza državice [[Kneževina Palatinate-Zweibrücken|Palatinate-Zweibrücken]] ga je nasledil njegov bratranec Gustav Leopold, ker zakoni niso dovoljevali, da bi ga nasledila ženska.
== Zapuščina ==
Sodobniki so Karla opisali kot človeka, ki se je ponašal z nečloveško toleranco za bolečino in ni kazal skoraj nobenih čustev. Prav tako naj Karel ne bi maral alkohola in žensk (nikoli se ni poročil), saj naj bi se najbolje počutil v vojni. Zanimal se je tudi za matematiko in na sploh vse kar, bi pripomoglo k boljšemu vojskovanju. Pripomogel naj bi k izumu osmiškega številskega sistema, ki je bil po njegovem mnenju bolj primeren za vojne namene, saj so bili vsi zaboji za materiale, kot je smodnik, kubični. Za časa njegovega vladanja je bila Švedska, zaradi njegovih vojaških zmag, na vrhuncu ugleda in moči. Toda na koncu je bila poražena in v premirju, podpisanim po koncu velike severne vojne, je Švedska izgubila skoraj vse svoje prej pridobljene posesti na evropski celini: v Nemčiji, v Poljski... Dobe, ko je bila Švedska velesila, je bilo konec. <ref>http://www.slovenskamisija.se/Zgodovina_Svedske_Accessories/ZgSv_Sl011.html</ref>
 
== Viri in reference ==
{{Reflistopombe}}
* [[Ragnhild Hatton]], ''Charles XII''. London, 1968.
== Zunanje povezave ==
Vrstica 78:
{{Commons category|Charles XII of Sweden}}
{{wikinavedek}}
 
{{lifetime|1697|1718|Karel}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1697]]