Anton Codelli (izumitelj): Razlika med redakcijama

:''Za druge pomene glejte [[Anton Codelli (razločitev)]].''

 

 

 

Izumiteljevo polno ime je Anton III. Codelli. Rodil se je leta 1875 v Neaplju, kjer sta bila starša, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju v [[Terezijanišče|Terezianumu]], zavodu za plemiške otroke, kjer je spoznal [[Ana Krane|grofico Ano Krane]], ki ga je navdušila za mecenstvo. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v [[avstro-ogrska vojna mornarica|vojno mornarico]]. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk raje posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od svojega starega očeta Karla I. je podedoval graščino Turn. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju [[Telefunken]] v [[Berlin]]u.

 

Zasvojenost z izumiteljstvom je povzročila slabo gospodarsko stanje Codellijevih. Baron je bil trikrat poročen in trikrat ločen, kar še posebej priča o njegovem nikoli zgledno urejenem zasebnem življenju. Prvič se je omožil s sestrično, baronico Marijo Concho Codelli von Fahnenfeld. V zakonu sta se rodili dve hčeri ter sin Karel. Na Dunaju se je poročil z baronico Nino Mladota, Čehinjo po rodu. Skupaj sta se odpravila v Afriko in v Dahomeju se jima je rodila hči Rozemarija. V Budimpešti se je tretjič poročil, in sicer z Madžarko Ilono Drasche Lazar, ki mu je rodila sina Siksta in hči Heleno. Tik pred koncem [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je odpotoval v Švico in tam tudi umrl. Pokopan je v Asconi ob Lagu Maggiore. S smrtjo vsestranskega izumitelja in še nekega goriškega sorodnika je rodbina po moški veji izumrla.

 

[[Janez Puh]] in baron Codelli veljata za pionirja avtomobilizma na Slovenskem. Slednji se je v zgodovino zapisal kot prvi uporabnik novega prevoznega sredstva in kot izumitelj s tega področja. Oba sta s tehničnimi rešitvami, popularizacijo in aktivnim udejstvovanjem dala pomemben pečat k razvoju avtomobilizma doma in po svetu. Codelli se je navduševal nad tehničnimi novostmi, želel se je peljati vse hitreje, kar je pripeljalo do odkritij inovacij na področju avtomobilizma.

 

 

Codelli je izumil vrsto izboljšav za udobnejšo vožnjo z avtomobili. ''Električni vžigalnik'' za motorna vozila, ki je bil zaščiten s patentom, preprečuje nevarnost vžiga za vozila. ''Mali hladilni in ogrevalni aparat'' iz leta 1903 je bil namenjen bolj avanturističnim voznikom na daljše proge, saj je omogočal zamrznitev in segrevanje hrane. Do leta 1909 je sledilo še nekaj izumov na drugih področjih: mehanična kosilnica, brezžični pogon oddaljenih aparatur, visokotlačni kompresor, planetno pogonsko kolo z dvojno in notranjo prestavo, poganjanje aparatur in strojev (celo podmornic) z brezžičnim prenosom, visokofrekvenčni telefon, avtomatično določanje položaja ladij na morju. Ukvarjal se je celo z letalskimi načrti, konstruiranjem letal in zasnoval je ''rotacijski eksplozivni motor'' kot predhodnik [[Wanklov motor|Wanklovega motorja]].

 

Poleg strojništva se je intenzivno ukvarjal z elektrotehniko, in sicer radiem in televizijo. [[Albin Belar]], profesor fizike, je bil osebnost, s katerim se je Codelli povezal. Skupaj sta izdelala ''napravo za brezžični sprejem časovnega signala'' iz [[Trst]]a, detektorje atmosferskih razelektritev in celo radijske aparate miniaturnih žepnih dimenzij. Zaslovel je na področju radio-telegrafije, zato ga je avstrijska vojna mornarica določila za graditelja radijskega oddajnika za zvezo med ladjami na [[Jadran]]u in [[Dunaj]]em. Prvo radijsko oddajno postajo je postavil v zgradbi tedanje ljubljanske realke na Vegovi ulici. Zaradi upada gospodarske moči domovine se je povezal z Nemčijo in se dogovoril za gradnjo radijske oddajne postaje v Kamini, ki je služila povezavi Toga z Berlinom in preostalimi nemškimi kolonijami v [[Afrika|Afriki]]. Leta 1911 se je Codelli odpravil v [[Togo]] in do poletja 1914 zgradil oddajnik ''Kamina'', ki pa zaradi izbruha prve svetovne vojne ni začel delovati. Po vojni je iz ujetništva zmagovitih zaveznikov prišel v nevtralno Švico, kjer je nadaljeval z izumiteljstvom vojaškega značaja (oklepno vozilo, naelektren vodni curek, pomorske navigacijske naprave). Po težavah z državljanstvom, zaradi nastanka [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovencev]], se je vrnil v Ljubljano. Leta 1928 je znan izum ''visokofrekvenčnega telefona'', a za zgodovino je pomembnejši izum ''naprave za prenos slike na daljavo'' kot predhodnice [[televizija|televizije]]. Codellijev televizijski sistem je temeljil na mehansko-optičnih načelih, medtem ko je konkurenčni ameriški slonel na elektronskem načelu. Na tem področju je sodeloval z elektrotehnikom Francijem Barom in elektrooddelkom tehniške fakultete v Ljubljani. Na teh raziskavah je delal kot amater in boj s konkurenti je bil neuspešen.

 

Zapisal se je celo v zgodovino filma. Konec leta 1913 se je v Afriki seznanil z ambiciozno filmsko ekipo, ki se je znašla v denarnih težavah. Baron Codelli jih je finančno podprl in tako so posneli 2000 m dokumentarnega in 4000 m igranega filma. Tako je postal prvi filmski producent iz naših krajev. Z nenavadno Codellijevo izkušnjo je bila zapolnjena vrzel med prvimi poskusi s filmom na Slovenskem in prvim celovečernim filmom.

 

* Tadej Brate, »Kako je avto shodil«. ''Gea'' (oktober 2001)

* Boris Brovinsky, »Kako je nastal avtomobil in začetki avtomobilizma na Slovenskem«, ''Strojniški vestnik'', št. 11/12 (1998), str. 340-356

 

== Glej tudi ==

* [[Codelliji]]

 

{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}