Anton Bruckner: Razlika med redakcijama

Leta [[1875]] je bil po tretji prijavi kljub Hanslickovemu nasprotovanju nastavljen kot predavatelj na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]] in tam je ostal do konca. Kot profesorja so ga zelo spoštovali, med drugim je močno vplival na mladega [[Gustav Mahler|Gustava Mahlerja]], pri njem pa se je med študijem prava na Dunaju učil skladanja tudi [[Slovenci|Slovenec]] [[Viktor Parma]]. Bruckner je po letu [[1880]] dosegel priznanje in visoke časti, postal je častni [[doktor]] dunajske univerze, bil je [[dvor]]ni organist, njegove [[simfonija|simfonije]] so izvajali v [[Leipzig]]u in Münchnu, mladi privrženci Wagnerjevega sloga Gustav Mahler, [[Franz Schalk]] in [[Hugo Wolf]] pa so vsepovsod podpirali njegovo glasbo. V glasbeni zgodovini bo ostal zapisan kot avtor [[sakralna glasba|sakralne glasbe]] (med temi deli je najbolj znan [[Te Deum]] iz leta [[1886]]) in devetih orjaških simfonij, v katerih je prignal simfonično obliko in zvok do skrajnih meja.

 

 

== Pomembnejša dela ==